Starši »helikopterji« in koronavirus
Ameriškim načelom usmerjenega otroštva so podlegli tudi starši v Evropi, ki so bili doslej vselej sproščeni pri vzgoji otrok.
Odpri galerijo
Papezi
Še pred desetletjem so si nizozemski starši zaželeli, da bi se njihovi otroci znali umiriti, bili čisti ter se držali rutine, italijanski, da ne bi bili preveč vzkipljivi, da bi bili čustveno uravnoteženi in simpatični, ameriški pa, da bi bili inteligentni in miselno napredni.
Čeprav so tudi ti v osemdesetih letih podmladku po pouku dopuščali svobodo, danes kot pretirano skrbni in zaščitniški starši helikopterji nad njimi izvajajo popoln nadzor ter jih silijo v učenje prej in hitreje, kot to dopuščajo otrokove kognitivne zmožnosti. Tem načelom so podlegli tudi Evropejci, ki so bili doslej vselej sproščeni pri vzgoji otrok, je o izsledkih raziskav poročal BBC.
Da se evropejski vzorci spreminjajo, je zaznati tudi v jeziku. Na Poljskem namesto o »vzgajanju otrok« pogosteje govorijo o »starševstvu«, v Nemčiji pa o »starševski akciji«. Intenzivno starševstvo, ki zahteva čas in denar, se v razvitih državah drugače kot nekoč kaže pri pripadnikih različnih slojev. Medtem ko nekateri strokovnjaki menijo, da se je to zgodilo tudi zaradi večanja socialne neenakosti in da starši poskušajo otrokom z novimi znanji omogočiti boljše izhodišče, drugi svarijo, da prav to vodi v večjo socialno neenakost.
Intenzifikacija starševstva ima vsekakor posledice za države, starše in otroke. Študija iz leta 2012 je, denimo, pokazala, da bolj ko se matere posvečajo tej vlogi, bolj depresivne in anksiozne so. Toda mlad nemški raziskovalec Frederick de Moll miri, da je strah, da bo otrok zaostal, neupravičen. Drugače je za tiste iz socialno ogroženih družin.
Zaradi zmanjšane intenzivnosti življenja in proizvodnje, ki ju je povzročil izbruh koronavirusa, so se izpusti ogljikovega dioksida nad Kitajsko v dveh tednih zmanjšali kar za četrtino v primerjavi z letom prej. Zemlja si je za trenutek oddahnila. Morda so si tudi otroci, ki jim zaradi ukrepov proti zajezitvi novih okužb ni bilo treba v šolo ne na dejavnosti in so se zaradi drugačnih strahov staršev lahko samo igrali in počeli tisto, kar so hoteli.
Čeprav so tudi ti v osemdesetih letih podmladku po pouku dopuščali svobodo, danes kot pretirano skrbni in zaščitniški starši helikopterji nad njimi izvajajo popoln nadzor ter jih silijo v učenje prej in hitreje, kot to dopuščajo otrokove kognitivne zmožnosti. Tem načelom so podlegli tudi Evropejci, ki so bili doslej vselej sproščeni pri vzgoji otrok, je o izsledkih raziskav poročal BBC.
Da se evropejski vzorci spreminjajo, je zaznati tudi v jeziku. Na Poljskem namesto o »vzgajanju otrok« pogosteje govorijo o »starševstvu«, v Nemčiji pa o »starševski akciji«. Intenzivno starševstvo, ki zahteva čas in denar, se v razvitih državah drugače kot nekoč kaže pri pripadnikih različnih slojev. Medtem ko nekateri strokovnjaki menijo, da se je to zgodilo tudi zaradi večanja socialne neenakosti in da starši poskušajo otrokom z novimi znanji omogočiti boljše izhodišče, drugi svarijo, da prav to vodi v večjo socialno neenakost.
Mlad nemški raziskovalec Frederick de Moll miri, da je strah neupravičen, da bo otrok, če ne bo kar naprej angažiran, zaostal. Foto Jure Eržen/ Delo
Zemlja si je oddahnila, morda tudi otroci
Intenzifikacija starševstva ima vsekakor posledice za države, starše in otroke. Študija iz leta 2012 je, denimo, pokazala, da bolj ko se matere posvečajo tej vlogi, bolj depresivne in anksiozne so. Toda mlad nemški raziskovalec Frederick de Moll miri, da je strah, da bo otrok zaostal, neupravičen. Drugače je za tiste iz socialno ogroženih družin.
Zaradi zmanjšane intenzivnosti življenja in proizvodnje, ki ju je povzročil izbruh koronavirusa, so se izpusti ogljikovega dioksida nad Kitajsko v dveh tednih zmanjšali kar za četrtino v primerjavi z letom prej. Zemlja si je za trenutek oddahnila. Morda so si tudi otroci, ki jim zaradi ukrepov proti zajezitvi novih okužb ni bilo treba v šolo ne na dejavnosti in so se zaradi drugačnih strahov staršev lahko samo igrali in počeli tisto, kar so hoteli.
