Ste gledali film Dekleta iz Dubaja Mitje Okorna? Za mnenje smo vprašali kritika

Po predvajanju filma Dekleta iz Dubaja, ki je bil na sporedu na kanalu Kino v petek, so se na družbenih omrežjih pri nas ljudje burno odzivali na film, pri katerem je kot scenarist sodeloval slovenski scenarist in režiser Mitja Okorn. Film Dekleta iz Dubaja (Dziewczyny z Dubaju, angleško Girls to Buy) je poljska drama iz leta 2021.

Zgodba, kot lahko preberemo na Voyu, govori o Emi, mladem in ambicioznem dekletu, ki sanja o življenju zunaj svojega malega mesta. Ko se pojavi priložnost, da postane elitna spremljevalka v Dubaju, brez pomislekov zagrabi priložnost. Kmalu se povzpne na lestvici in tudi sama za arabske šejke začne novačiti poljske misice, zvezdnice, estradnice in manekenke. Vendar razkošni in mamljivi svet sčasoma pokaže svojo temno plat ...

Zakaj je tematika spet aktualna? Sredi septembra je BBC razkril, da so v preiskavi identificirali moškega, ki je v najimenitnejših dubajskih glamuroznih četrtih vodil mrežo spolne trgovine in izkoriščal ranljive ženske. Mlajše ženske iz Ugande so bile prepričane, da bodo v Združenih arabskih emiratih delale v supermarketih ali hotelih, a so bile prisiljene v prostitucijo.

#Dubaiportapotty

V ozadju dubajskih glamuroznih zabav so bile v delo prisiljene migrantke iz Ugande. BBC je poročal tudi o več smrtih deklet v sumljivih okoliščinah. Govorice o divjih spolnih zabavah v Dubaju oziroma Združenih arabskih emiratih krožijo že več let. Ključnik #dubaiportapotty, ki ima na tiktoku že več kot 450 milijonov ogledov, povezuje parodije in domnevne razkrivajoče posnetke o vplivnicah, ki so obtožene, da skrivaj financirajo svoje razkošno življenje z izpolnjevanjem najbolj skrajnih spolnih zahtev.

Film Dekleta iz Dubaja je nastal na podlagi knjižne predloge Dziewczyny z Dubaju novinarja Piotra Krysiaka (2018). Zgodba o dekletu, ki postane spremljevalka dubajskih šejkov, temelji na resnični zgodbi. Film je bil posnet na Poljskem, v Franciji in Združenih arabskih emiratih, njegov proračun pa je ostal skrit.

Mitja Okorn FOTO: Marko Feist

Kaj pravi o njem filmski kritik?

Za mnenje o filmu smo vprašali dr. Matica Majcna, filmskega kritika in urednika. »Okoli tega, kako bi morali filmi obravnavati neko perečo družbeno temo, poteka večna debata. Z artističnega vidika v resnici ni prostora za pretirano moraliziranje: zgodovina filma je pokazala, da so vsi pristopi legitimni. Komercialna eksploatacija resne teme v imenu zabave oziroma žanrskega filma je redna praksa celo tistih največjih filmarjev. Poglejte, recimo, kako težka kriminalna dejanja eksploatirajo filmi Martina Scorseseja, kot so Taksist, Dobri fantje in Volk z Wall Streeta, pa nikoli ne rečemo, da gre za površno predstavljeno prostitucijo, trgovino z mamili ali gangstersko nasilje. Je pa vsekakor res, da če se v nasprotju s takšnim bolj komercialnim igranim pristopom odločiš za 'resnejši' pristop dokumentarnega filma, potem je jasno, da vsakega od teh pristopov spremlja povsem drug nabor kriterijev, kdaj so ti filmi dobri ali uspešni. Dokumentarce gledamo s povsem drugačnim, bistveno bolj etično naravnanim očesom kot pa igrane filme za zabavo.«

Glavni problem filma Dekleta iz Dubaja je po Majcnovem mnenju ta, da izvirne raziskave Piotra Krysiaka ne vzame kot osnovo za dokumentarec ali igrani film, ki bi imel resne ambicije raziskati to tematiko, temveč so ustvarjalci posneli izredno plehek in eksploativen film brez vsakršne artistične vrednosti.

»Film se ne klanja tem dekletom in ga niti ne zanima njihova psihološka globina, temveč njihovo zgodbo z najbolj plehkimi prijemi uporablja za profitne namene. Že to, da ima film več glamuroznih, senzacionalističnih prizorov spolnosti kot Petdeset odtenkov sive, nam dovolj pove, kakšne so bile njegove ambicije. Pravzaprav se že skorajda zdi, da so filmarji poskušali ustvariti film, ki bi bil podoben še enemu kontroverznemu in 'spolzkemu' poljskemu hitu, filmu 365 dni, ki je izšel leto prej. Pa vemo, da slednji v svojem šundovskem značaju sodi med kakovostno najnižji tip igrane filmske produkcije.«