Štirinajstletniki v švicarskem baru. Kaj pa hora legalis pri nas?

Ob tragediji v Crans-Montani, kjer je bilo med 40 žrtvami 26 najstnikov, med njimi celo 14-letni francoski državljan in 14-letnica iz Švice, se postavlja vprašanje, kako uspešno se pri nas izvaja člen zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1), namenjen ščiti mladoletnih v nočnem času in je vstopil v veljavo pred dvajsetimi leti.

Z njim je bilo osebam, mlajšim od 16 let, med 24. in 5. uro zjutraj prepovedan vstop in zadrževanje brez spremstva staršev, rejnikov ali skrbnikov v gostinskih obratih in na prireditvah, kjer se točijo alkoholne pijače. S tem je zakonodajalec namreč želel dodatno zavarovati to ranljivo skupino, pred uveljavitvijo takšna določba ni obstajala. Tedaj novi zakon o varstvu javnega reda in miru je nadomestil starega iz leta 1974 (ter je med drugim sankcionira nedostojno vedenje, vsiljivo beračenje in ponujanje spolnih uslug).

V tragediji v Crans-Montani je bilo med 40 žrtvami kar 26 najstnikov, med njimi celo 14-letni Francoz in 14-letna Švicarka. FOTO: AFP

Kako po dveh desetletjih veljave izvrševanja zakonske določbe ocenjujejo na Ministrstvu za notranje zadeve? »Izvrševanje je v pristojnosti policije, ki skozi leta ugotavlja, da se je izoblikovala pravna praksa, po kateri mora biti kršitelj pri kršitvi neposredno zaloten s strani policista. V nasprotnem primeru sodišča postopke pogosto ustavljajo. Opisano dejstvo pa otežuje učinkovitejše izvajanje navedene določbe,« so pojasnili za Delo.

Za prekršek po zakonu ne odgovarja ne mladoletnik ne starš, zakoniti zastopnik ali skrbnik, temveč je odgovornost določena pravni osebi ali samostojnemu podjetniku posamezniku ali posamezniku, ki samostojno opravlja dejavnost in njihovim odgovornim osebam.

Manjše število zaznanih kršitev

Statistika kršitev kaže, da gre za manjše število zaznanih kršitev. »Policisti ob nadzoru gostinskih lokalov in prireditev, kjer se toči alkoholne pijače, ugotavljajo tudi kršitve glede t. i. hore legalis. Ker se je sodna praksa izoblikovala tako, da morajo policisti kršitev neposredno zaznati, pa je posledično število ugotovljenih kršitev manjše,« še priznavajo na ministrstvu.

FOTO: Infografika Delo

Ker gre za majhno število ugotovljenih kršitev, je tudi težko zaključiti, da je katero območje Slovenije bolj izpostavljeno tem kršitvam kot drugo. Dejstvo pa je, da policija največ kršitev obravnava na območju Policijske uprave Ljubljana, saj gre za območje največje policijske uprave, na katerem živi tudi največ ljudi.

»Se bo pa od 28. januarja 2026 začel izvajati nov Zakon o varstvu javnega reda in miru, ki v 20. členu ohranja ureditev iz dosedanjega, za nadzor nad izvajanjem pa bo ravno tako pristojna policija,« so še izpostavili na Ministrstvu za notranje zadeve.