Šumi: vrnitev na kraj mladosti

Stanovanja v Šumijevem kvartu bodo začeli prodajati jeseni, stanovalci pa se bodo vselili predvidoma spomladi leta 2021

Objavljeno
08. junij 2019 09.00
Posodobljeno
08. junij 2019 09.00
Šumijev kvart bo zdaj bolj povezan z mestnim življenjem. Mestnotvorni program je po besedah arhitektov eden največjih preskokov v primerjavi s preteklimi rešitvami. Foto Šumijev kvart
»Gradbena jama je zaščitena in naj bi bila končana jeseni, izdelana je tudi prva razporna plošča,« je trenutno dogajanje na gradbišču Šumijevega kvarta v središču Ljubljane povzel direktor Miha Gostiša. Kaj bo na tem, dolga leta zapuščenem območju zraslo do spomladi leta 2021, pa jasno kaže maketa biroja Groleger Arhitektov na sedežu podjetja KD Group. Uradna prodaja se začne jeseni, zanimanje je menda veliko.

Ne samo da je ta del Ljubljane danes tako rekoč v popku prestolnice, tu se zgodovina nalaga že vsaj od bronaste dobe, križišče trgovskih poti pa je postal že v rimski Emoni. Na ta naslov mnoge Ljubljančane vežejo otroški spomini, ko so si z nekaj drobiža v žepu kupili kakšen sladek priboljšek iz tovarne Šumi, »zuckerbäckereia«, ki ga je leta 1876 ustanovil France Šumi, a si je obrtno dovoljenje že slabo desetletje zatem, tik preden je zaradi njegovega radoživega ljubezenskega življenja vložila tožbo za razvezo, pridobila njegova žena Josipina Šumi. Ko so babyboomerji prišli v mladostna leta in pristali v obdobju hipijev in študentskega gibanja, so tu, med filozofsko in nekdanjo pravno fakulteto, v bližini Šubičeve gimnazije, Drame, Filharmonije in uredništev več revij našli vsakodnevno zatočišče in za točilnim pultom spisali še zanimivo obdobje shajališča ljubljanskih umetniških ustvarjalcev. Sledila je denacionalizacija, nato še drugi zapleti, menjavali so se programi, lastniki in načrti, stavba pa je medtem vidno propadala.

image
Stavba je desetletja propadala: menjavali so se programi, lastniki in načrti. Foto Jure Eržen


Tudi ko je na javnem natečaju sredi devetdesetih zmagala rešitev Borisa Podrecce, ni obveljala. Marca 2006, ko so bagri naposled le zarezali v tkivo bidermajerske stavbe, so naposled napovedovali gradnjo nove stavbe s šestimi kinodvoranami, nad njimi pa približno 110 stanovanj, velikih od 75 do 300 kvadratnih metrov. Iz kletnih prostorov, kjer naj bi bile razstavljene arheološke najdbe, je bila predvidena povezava z Dramo in tedaj še nezgrajeno podzemno garažo pod Kongresnim trgom. Vzniknile so celo govorice, da se za nakup stanovanja v tem »luksuznem kompleksu s kinom« zanimata ameriški mogotec Donald Trump in njegova slovenska žena Melanija, neuradno naj bi se ogrela za 250 kvadratnih metrov veliko stanovanje z bazenom …

image
Stavba uvaja drugačne standarde glede kvadrature, saj bodo na 70 kvadratnih metrih dvosobna stanovanja, na 120 kvadratnih metrih pa tri- ali štirisobna, in takšna prevladujejo.
Foto Šumijev kvart

 

Namesto poslovne stavbe hotel


Iz natečaja, na katerem je zmagal Podrecca, je izhajal zazidalni načrt za aktualno revitalizacijo območja, pojasnjuje Miha Gostiša, direktor Šumijevega kvarta, ki je v stoodstotni lasti KD Group. »Podrecca je sodeloval tudi pri prvem gradbenem dovoljenju, ki smo ga pridobili leta 2009 za kinocenter ter poslovno-stanovanjsko stavbo. Toda potem je prišla kriza in začeli smo razmišljati, kako objekt kar najbolj racionalizirati, da bo primeren prostoru, da bo trajnosten in bo lastnikom zagotavljal življenjsko naložbo, tako da temu projektu pravim kar družinska srebrnina. K sodelovanju smo povabili arhitekta Sama in Gorazda Grolegerja ter naposled ustvarili drugačen program – stanovanjski in trgovski del s hotelom na severnem delu, ob Kongresnem trgu. Hotel smo pred dobrim letom prodali,« je povzel Gostiša. Kot investitorji bodo sicer hotelski del zgradili do tretje podaljšane faze. »Tudi fasada bo naša, tukaj želimo sodelovati in mestu dati pečat,« dodaja sogovornik.

Šumijev kvart bo zdaj bolj povezan z mestnim življenjem. Mestnotvorni program je po besedah Gorazda in Sama Grolegerja – med drugim sta zasnovala vilo pod Ljubljanskim gradom, poslovno stavbo MC Murgle in Slovenski etnografski muzej na Metelkovi – eden največjih preskokov v primerjavi s preteklimi rešitvami. Če bi bila tu poslovna stavba, ki bi popoldne zaprla vrata, bi bilo že proti večeru vse skupaj bolj kot ne brez življenja, hotel pa bo mesto osvetljeval tudi ponoči. Meščani se bodo vzdolž Slovenske lahko sprehodili pod arkadami v pritličju, kjer bodo tri okoli 500 kvadratnih metrov velike trgovine, okoliškim prebivalcem bodo namenjeni živilska trgovina in parkirišča v kleti, medtem ko se bodo stanovalci po svež kruh v trgovino lahko spustili kar v copatih. Parkirali bodo na parkiriščih po novih standardih in pred svojimi shrambami, kjer bo tudi priključek za napajanje električnega avtomobila. Shramba bo premogla še po dve parkirni mesti za kolo.

image
Hiša bo imela šest etaž in skupno 96 stanovanj.
Foto Šumijev kvart

 

Pet nadstropij, 96 stanovanj


Zgradba bo imela pet nadstropij in skupno 96 stanovanj, v vsaki etaži so predvideli tudi po štiri (za ta objekt) manjša stanovanja s 70 kvadratnimi metri. »Ta hiša uvaja drugačne standarde glede kvadrature, saj bodo na 70 kvadratnih metrih dvosobna stanovanja, na 120 kvadratnih metrih pa tri- ali štirisobna, in takšna prevladujejo. Vsako bo imelo dve kopalnici, stranišče in ločen prostor za utiliti ter globoko ložo, ki bo zastekljena navzven in proti interierju. Največja stanovanja s teraso bodo v zgornjih dveh etažah, nekatera bodo večja od 200 kvadratnih metrov. Pri vsem smo imeli v mislih možnost, da si lastniki v nekem življenjskem obdobju, v skladu s potrebami, stanovanje lahko zmanjšajo ali pa povečajo, bodisi s pregrajevanjem ali združevanjem, kar je eden od trajnostnih vidikov arhitekture,« sta poudarila arhitekta. Stanovanja se ponašajo s trimetrskimi stropovi; bivalni prostori bodo usmerjeni na zunanjo stran, spalni prostori in morebiti otroške sobe pa na notranje dvorišče, v ozelenjen atrij z grmovnicami. Atrijski prostor bo sicer urejen kot odprta parkovna površina, namenjena le stanovalcem objekta. Po tri stanovanja si delijo skupni predprostor, zaradi česar je stavba brez dolgih hodnikov, zaradi prezračevalnega sistema pa bo kljub življenju v središču mesta zagotovljeno mirno okolje.

Glavni vhod v hišo je s severne strani, torej skozi hotelsko avlo, ki se ponaša s svetlobnikom. »Tako hotelski kot stanovanjski vhod smo oblikovali z elementi iz medenine, v takšni barvi so tudi stropovi, s čimer smo se navezali na bližnji rimski kip Emonca. Drugače pa uvajamo različne vzorce teraca, ki je bolj izrazit v ložah, ki so del interierja,« je povzel Gorazd Groleger. Tako so v bivanje ponovno vpeljali materiale, značilne za meščanske hiše.
Hiša s svojo strogostjo namiguje, da so se držali izhodišč zgodovine, saj so mrežo Kongresnega trga prenesli v strukturo fasade in členitev objekta. Mreža se vleče tudi čez streho z mislijo na pogled z Ljubljanskega gradu. Vertikalna členitev pa se po besedah bratov Groleger naslanja na bližnji ravnikarjev Ferantov vrt, ki ima terase prav tako umaknjene na notranje dvorišče.


 

Dokončne cene morajo še določiti


Severna fasada proti Kongresnemu trgu in zahodna na Slovensko cesto bosta v vidnem betonu, z betonskimi prefabrikati, velikosti 3 krat 3 metre, razvitimi prav za ta projekt kot obešena fasada. Južna in vzhodna fasada, ki se odpirata proti karejski pozidavi – ta je navsezadnje definirala gabarite te hiše – pa v vertikalno strukturiranem ometu. Arhitekta kot pomembno inovacijo navajata posebej oblikovana senčila iz tkanine in nerjaveče pločevine.

»Res je, opravljamo že prve pogovore s kupci, ki lahko dobijo tlorise stanovanj in izvedo podrobnosti, toda prodaja se bo začela šele jeseni. Določiti moramo še dokončne cene. Začele se bodo pri 350.000 evrih na enoto in se razlikovale glede na lego v objektu,« je pojasnil Gostiša, ki opaža, da največje zanimanje vlada med Ljubljančani, ki živijo v hiši in imajo še vikend ter bi se na stara leta preselili v Šumi. Tisti, ki bi stanovanje v Šumijevem kvartu kupili za naložbo, pa se zanimajo za manjša stanovanja. Nekaj je tudi tujcev, ki že dlje časa bivajo v Sloveniji.