Tajska masaža na Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščina
Kot so v utemeljitvi zapisali pri Unescu, ima praksa svoje korenine v nekdanji tajski kmečki družbi, kjer so imeli v vsaki vasi zdravilca, na katerega so se lahko vaščani obrnili v primeru bolečin.
Odpri galerijo
Praksa ima svoje korenine v nekdanji tajski kmečki družbi, kjer so imeli v vsaki vasi zdravilca. FOTO: Romeo Gacad/Afp
Na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine je po novem uvrščena tudi tajska masaža hrbta. Tradicionalno veščino so tako priznali kot pomembno kulturno dediščino, ki se na Tajskem prenaša iz roda v rod. Od običajnih masaž se razlikuje v tem, da vključuje veliko več premikanja in gibov ter različnih položajev, v katere maserji postavijo »paciente«. Terapevti za pritiskanje ne uporabljajo le dlani, pač pa tudi podlaket in kolena.
Kot so v utemeljitvi po poročanju BBC zapisali pri Unescu, ima praksa svoje korenine v nekdanji tajski kmečki družbi, kjer so imeli v vsaki vasi zdravilca, na katerega so se lahko vaščani obrnili v primeru bolečin zaradi dela na njivah in poljih. Na ugledni seznam so se poleg tajske masaže letos uvrstili še irska harfa oziroma tradicija igranja nanjo. Gre za glasbilo, ki je irski simbol že več kot 1000 let.
Ob tem je na Unescovem seznamu tudi italijanski Celestinov odpustek. Tradicijo je navdihnil papež Celestin V. in vključuje niz obredov in praznovanj. Papež Celestin je privilegije, pravice in odpustke delil zelo širokosrčno. Praznovanja v okviru odpustka neprekinjeno potekajo od leta 1294 v provinci italijanski L'Aquila.
Tudi Portugalci so dočakali svoj trenutek slave in se na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine uvrstili s festivalom Podence, katerega poganske korenine ga razlikujejo od beneškega ali brazilskega. Kot zadnji se je na seznam uvrstila še malezijska tradicija samoobrambe, poimenovana silat. Gre za skupek borilnih veščin, sestavljen iz različnih načinov bojevanja, ki krepi samozavest, samodisciplino, integriteto, lojalnost in sodelovanje med posamezniki.
Unesco je organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo. Njen glavni cilj je prispevati k miru in varnosti držav ter poglobiti spoštovanje človekovih pravic in svoboščin, s poudarkom na znanosti, izobraževanju in kulturi. Na Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine je v treh kategorijah zbranih 550 elementov, ki prihajajo iz 127 držav.
S seznamom želijo pri Unescu, kot pravijo sami, »prepoznati stvari, katerih ohranitev je pomembna za prihodnje generacije ... kot pesmi, ki jih prepevamo in s katerimi pripovedujemo določene zgodbe«. Ti elementi so del človekove dediščine, zato si moramo aktivno prizadevati za njihovo varovanje, so še dodali.
Kot so v utemeljitvi po poročanju BBC zapisali pri Unescu, ima praksa svoje korenine v nekdanji tajski kmečki družbi, kjer so imeli v vsaki vasi zdravilca, na katerega so se lahko vaščani obrnili v primeru bolečin zaradi dela na njivah in poljih. Na ugledni seznam so se poleg tajske masaže letos uvrstili še irska harfa oziroma tradicija igranja nanjo. Gre za glasbilo, ki je irski simbol že več kot 1000 let.
Ob tem je na Unescovem seznamu tudi italijanski Celestinov odpustek. Tradicijo je navdihnil papež Celestin V. in vključuje niz obredov in praznovanj. Papež Celestin je privilegije, pravice in odpustke delil zelo širokosrčno. Praznovanja v okviru odpustka neprekinjeno potekajo od leta 1294 v provinci italijanski L'Aquila.
Unesco je organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo. FOTO: Philippe Wojazer/Reuters
Na seznamu tudi portugalski festival in malezijska borilna veščina
Tudi Portugalci so dočakali svoj trenutek slave in se na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine uvrstili s festivalom Podence, katerega poganske korenine ga razlikujejo od beneškega ali brazilskega. Kot zadnji se je na seznam uvrstila še malezijska tradicija samoobrambe, poimenovana silat. Gre za skupek borilnih veščin, sestavljen iz različnih načinov bojevanja, ki krepi samozavest, samodisciplino, integriteto, lojalnost in sodelovanje med posamezniki.
Unesco je organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo. Njen glavni cilj je prispevati k miru in varnosti držav ter poglobiti spoštovanje človekovih pravic in svoboščin, s poudarkom na znanosti, izobraževanju in kulturi. Na Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine je v treh kategorijah zbranih 550 elementov, ki prihajajo iz 127 držav.
S seznamom želijo pri Unescu, kot pravijo sami, »prepoznati stvari, katerih ohranitev je pomembna za prihodnje generacije ... kot pesmi, ki jih prepevamo in s katerimi pripovedujemo določene zgodbe«. Ti elementi so del človekove dediščine, zato si moramo aktivno prizadevati za njihovo varovanje, so še dodali.
