Nesreča na Toscu, v kateri so pod plazom umrli trije hrvaški planinci, je tragično zaznamovala konec poletne sezone v naših gorah in pokazala, kako tanka je meja med življenjem in smrtjo, kadar se človek ne zaveda vseh nevarnosti in zato sprejema napačne odločitve.

Tragedije v gorah: tanka meja med življenjem in smrtjo

Tragedija je žal le še ena v očitno rekordnem nizu gorskih nesreč. Zaradi zelo velikega obiska se jih vsako leto zgodi več, vse pogosteje pa so vanje vpleteni tujci, predvsem turisti brez izkušenj z gibanjem po zahtevnem visokogorju.

»Enota gorske policije bi morala biti bolj aktivna in večkrat prisotna na terenu,« je poudaril podpredsednik GRZS Klemen Belhar. FOTO: Tina Horvat

»Daleč največji problem, ki ga na GRZS zaznavamo že več let, je vse več tako imenovanega outdoor turizma v gorah. Ta trend na GRZS sprejemamo, kar ne pomeni, da se z njim strinjamo ali da ga obsojamo. Naša naloga je, da smo nanj pripravljeni in da rešujemo, država pa nam mora zagotoviti razmere, da lahko uspešno delujemo. To je zdaj zelo dobro urejeno,« je pojasnil podpredsednik GRZS Klemen Belhar.

Nesreča na Toscu je tragično končala poletno sezono v naših gorah. FOTO: GRZS/GRS Bohinj

Še vedno pod vtisom nedeljske tragedije nam je najprej opisal, kako so odhajajočo poletno sezono doživeli gorski reševalci. »Nauk te tragične nesreče je, da v gorah ni več poletne in zimske sezone, ampak ta traja vse leto, za obiskovalce in za nas. Včasih smo imeli največ intervencij v dveh poletnih mesecih, pozimi pa precej manj. Nato se je poletje podaljšalo v september, zdaj še v oktober. Največja težava je, da se manj izkušeni planinci vremenskih sprememb in pojavov ne zavedajo in jih konec poletja preseneti sneg, spomladi hitro taljenje snega, kar spet povzroča plazove, mnoge poleti v gorah preseneti vročina,« je opozoril Belhar.

Policija bi morala biti bolj prisotna

Letos ga je presenetilo, da so nad izjemnim povečanjem turistov v gorah presenečeni vsi razen njih, gorskih reševalcev. »Slovenija je turistično zelo uspešna, toda turistične organizacije temu ne sledijo. Morale bi se bolj angažirati v strategijah, da bi bilo manj nesreč. Gorski reševalci rešujemo, turistične organizacije pa bi morale bolj ozaveščati. To ni naša naloga, mi samo rešujemo,« je prepričan.

Veliko nesreč se zgodi tudi na Bovškem, kjer je veliko turistov.        FOTO: Miljko Lesjak/ GRS Tolmin

Belhar je poudaril, da gorski reševalci ob intervencijah in tudi sicer ves čas opozarjajo in ozaveščajo, nimajo pa pristojnosti za ukrepanje. »Ko na terenu srečamo slabo opremljene ljudi, jih lahko zgolj opozorimo. Edini, ki lahko ukrepajo, so pripadniki policije. Prepričan sem, da bi morala slovenska policija razmisliti o tem, da bi bila njihova enota gorske policije bolj aktivna in večkrat prisotna na terenu,« je dejal.

Konec poletne sezone so poleg tragedije pod Toscem zaznamovale številne druge intervencije gorskih reševalcev, ki kažejo, kako slabo so na različne vremenske razmere pripravljeni tuji in domači gorski turisti. Zaradi obilice snega je v nedeljo in ponedeljek v gorah obtičalo več deset planincev, precej so jih rešili s ­helikopterjem.

Ekipa GRS Kamnik in združena ekipa GRZS HNMP Brnik sta iz bivaka pod Grintovcem s policijskim helikopterjem prepeljali pohodnika, ki zaradi 30 centimetrov novega snega in neprimerne opreme nista mogla varno sestopiti, prav tako so bili na stalni zvezi s šestimi italijanskimi planinci, ujetimi v bivaku pod Skuto, ki so se na koncu odločili sestopiti sami.

Letos so gorski reševalci pomagali v 517 nesrečah.

Ekipi GRS Bovec in HNMP Brnik sta iz bivaka pri planinski koči na Prehodavcih rešili tri slabo opremljene in neprimerno obute tujce (bili so v nizkih supergah), gorski reševalci GRS Mojstrana in združena ekipa GRZS HNMP pa so z območja Kredarice s pomočjo helikopterja Slovenske vojske v dolino prepeljali 20 tujih gornikov.

Nasvet gorskih reševalcev

Daleč največ intervencij so imeli bohinjski gorski reševalci (GRS Bohinj), do sredine tega tedna kar 84. Na drugem mestu je z 58 intervencijami območje GRS Ljubljana in na tretjem GRS Bovec, kjer so jih imeli 56. Najpogostejši vzrok za nesrečo je zdrs (30 odstotkov), sledijo nepoznavanje terena (19 odstotkov), telesna nepripravljenost (14 odstotkov) in neprimerna oprema.

Za konec še sporočilo in opozorilo gorskih reševalcev GRS Bohinj, ki so ga objavili na družbenih omrežjih po končani intervenciji pod Toscem: »Misli ob tem še zbiramo, prizori in občutki so zelo živi in jih bomo še nekaj časa premlevali. Zahvaliti se moramo kolegom iz GRS Radovljica in Jesenice ter vodnikom reševalnih psov, ki so nam pomagali pri tem zahtevnem reševanju. Svojcem pokojnih izrekamo iskreno sožalje. Za konec ne moremo brez nasveta, ki smo ga z vami že (pre)večkrat delili: premislite, kdaj, zakaj in kako se odpravljate v hribe, pa ne zaradi nas, ampak zaradi tistih, ki vas čakajo doma. Srečno!«