Triglav je naš! Tudi na fotografijah

Snemanje v TNP: Za novinarske prispevke ali domače videe in fotografije ni treba pridobiti soglasja

Objavljeno
20. julij 2018 20.00
Posodobljeno
20. julij 2018 20.34
Sveta gora Slovencev. Foto Igor Modic
Triglav je naš, je završalo na družabnih omrežjih, ko se je razvedelo, da je malo preveč zavzeti nadzornik v Triglavskem narodnem parku (TNP) ekipi nacionalne televizije prepovedal snemanje, češ da nimajo dovoljenja za to. Člani ekipe in drugi vpleteni so bili ogorčeni, tudi vse, ki so na daleč spremljali zaplet, je zaskrbelo za (lastno) svobodo govora. Kaj navsezadnje pomeni iti na Triglav, če tega ne moreš fotografirati ali posneti?

Tresla se je gora, rodila se je miš, bi lahko rekli. Ali če bi uporabili trumpovsko izrazoslovje – nastala je lažna novica. Ekipa nacionalne televizije je bila razumljivo zaprepadena, ko ji je prejšnjo soboto predstavnik TNP prepovedal snemanje in celo grozil z denarno kaznijo, še zlasti ker je bil njen namen pripraviti prispevek o javni prireditvi ob 33. spominskem pohodu na Triglav veteranskih in borčevskih organizacij. A kmalu se je razjasnilo, da za tem ni kršitve svobode govora, ampak nesporazum.
 

Narava kot kulisa


Kot so pojasnili v javnem zavodu TNP, je naravovarstveni nadzornik, čeravno morda preveč strogo, ravnal po črki zakona o TNP. Ta v 31. členu pravi, da je treba za snemanje filmov, videospotov in videoproduktov za javno predvajanje pridobiti soglasje upravljavca narodnega parka. Prepovedano je namreč snemati produkte, katerih vsebina je v nasprotju z nameni in s cilji narodnega parka, kar preverjajo z omenjenim soglasjem. Meril za pridobitev tega je veliko, na splošno pa velja, da se lahko naravno okolje uporablja le kot kulisa, ki je ne smejo spreminjati.

Snemanje za javno predvajanje je pogojeno tudi z varstvenimi območji: v tretjem je dovoljeno, če s tem, kot rečeno, ne delujejo v nasprotju s cilj narodnega parka, v prvem in drugem (ter tam, kjer so posebna varstvena območja ali naravne vrednote), ga dopustijo le izjemoma, denimo za raziskave, dokumentarne ali igrano-dokumentarne filme. Oglase pa  lahko na prvem in drugem območju snemajo le na obstoječi infrastrukturi, torej cestah, parkiriščih ali objekti.

Soglasja ni treba pridobiti za snemanje prispevkov za informativne oddaje, prav tako ne videov ali fotografij za lastno uporabo. »A ne glede na to je treba upoštevati in spoštovati  varstvene režime, ki jih določa zakon o Triglavskem narodnem parku,« so opozorili v javnem zavodu. Kot so že prej pojasnili Slovenskim novicam, je omenjeni člen zakona zapisan široko, kar omogoča različne interpretacije, vendar v opisanem primeru nikakor niso imeli namena ovirati novinarskega poročanja; za nastalo situacijo so se tudi opravičili.
 

Presoja zakona


Niti pojasnila niti opravičilo pa niso pomirili organizacijskega odbora spominskega pohoda na Triglav. Včeraj so se celo sestali zaradi prepovedi, ki se je zgodila pred tednom dni. »Odločitev naravovarstvenega nadzornika smo ostro obsodili. Prireditev pripravljamo 33 let in 32 let ni bilo nobenih težav,« je poudarila predsednica odbora Danica Mandeljc, »vedno smo imeli vsa dovoljenja, sicer nam upravna enota niti ne bi dala soglasja za organizacijo. Škoda je bila storjena in je ni mogoče odpraviti, kajti 33. pohoda ne bo nikoli več.« Zato so se odločili, da bodo na zakonodajnopravno službo državnega zbora dali vlogo za presojo določil zakona o TNP.

image
Ko še fotografiranje ni bilo splošno dostopno, so se z razglednicami bahali z vzponom na Triglav. Razglednica iz dokumentacije Dela


Nacionalni ponos za spomin
Ko gre za Triglav, niti ni toliko pomembno, da pridemo na vrh, kot to, da se tam fotografiramo, je razmišljal zgodovinar Peter Mikša, ki je ob 240. obletnici prvega pristopa na to sveto goro Slovencev izdal knjigo Triglav in Jakob Aljaž. Brez Triglava ni Triglavskega narodnega parka, nanj je vezano naše dojemanje gora, kar potrjujejo številne umetniške slike, že zgodnje fotografije in navsezadnje prvi slovenski celovečerni nemi film V kraljestvu Zlatoroga. »Vsi so hoteli na Triglav in se tudi slikati oziroma fotografirati tam,« je poudaril Mikša, »ali pa so vsaj kupili razglednico in jo poslali sorodnikom in znancem ter se tako 'važili' z dosežkom.« Njegova najljubša upodobitev je slika koroškega slikarja Markusa Pernharta iz sredine 19. stoletja, na kateri je Triglav takšen, kot je bil, ko so ga osvajali prvopristopniki.
Kako pomemben je Triglav v slovenski nacionalni zavesti, dokazujejo tudi znamenite fotografije Joca Žnidaršiča ob samostojnosti Slovenije, ki so bile sicer posnete še pred uradno osamosvojitvijo in celo brez slovenskega grba, saj takrat še ni bil sprejet. Toda pomembna je simbolika, je poudaril Mikša: »Fotografija zastave na vrhu Triglava je nadgradnja nacionalnega boja, sporoča, da je Triglav končno slovenski.«
Ravno z doživljanjem Triglava kot nacionalnega simbola je po zgodovinarjevem mnenju povezano čedalje večje zanimanje za vzpon med turisti. Poleg tega ga, bodisi samega bodisi Triglavska jezera ali v okviru TNP, med ključne atrakcije uvrščajo tako rekoč vse turistične in popotniške spletne strani, ki delajo sezname glavnih zanimivosti v Sloveniji.