Tudi za modno hišo Fendi se začenja novo štetje

Po Lagerfeldovi smrti je kreativno vodstvo prevzela Silvia Venturini Fendi, edina članica Fendijevega klana v nekdanjem družinskem podjetju

Objavljeno
13. september 2019 16.00
Posodobljeno
13. september 2019 16.07
Zadnja Lagerfeldova kolekcija za Fendi je bila za letošnjo jesen/zimo, predstavljena pa je bila na milanskem modnem tednu dva dni po njegovi smrti.
Po newyorškem in londonskem tednu se svetovna modna karavana v začetku tedna seli v Milano, kjer bo pogled na prihodnjo pomlad in poletje predstavil tudi Fendi. Kot za Chanel se tudi za eno najstarejših modnih hiš v Italiji – po dokončnem slovesu umetniškega direktorja Karla Lagerfelda – začenja obdobje novega štetja. Pod kreativnim vodstvom Silvie Venturini Fendi, edine članice Fendijevega klana v nekdanjem družinskem podjetju, od leta 2001 v lasti modnega konglomerata LVMH.

image
REUTERS Silvia Venturini Fendi s Karlom Lagerfeldom ob koncu modne revije ob 90. obletnici delovanja modne hiše Fendi v fontani Trevi, za obnovo katere je hiša primaknila 2,18 milijona evrov. Foto Max Rossi/ Reuters
Na letošnji februarski izdaji milanskega modnega tedna je Fendi post mortem prikazal zadnjo Lagerfeldovo kolekcijo, in sicer za letošnjo, aktualno jesen in zimo, Lagerfeld pa je s Fendijem sklenil 54 let sodelovanja, skoraj dvajset več kot s Chanelom, ustvaril rekordnih več kot sto kolekcij in spisal najdlje trajajoče razmerje kakšnega oblikovalca z modno hišo. Sestre Fendi, Paola, Anna, Franca, Carla in Alda, ki so v 50. letih s svojimi mladostnimi idejami začele spreminjati vizijo družinskega ateljeja krznarskih izdelkov in usnjene galanterije, so že leta 1965 najele tedaj še precej neznanega oblikovalca nemških korenin, da bi njihovo krzno dobilo novo svežino. Naposled je iz statusnega simbola, ki je na ženskah kazal premožnost njihovih soprogov, postalo del globalnega modnega vrtiljaka.


Ženski vidik in njena zgodba


Tem štiriinpetdesetim letom sodelovanja je bilo že na Fendijevi julijski modni reviji haute couture na ruševinah templja Venere za Kolosejem posvečenih 54 dovršenih videzov oziroma prva kolekcija visoke mode, pod katero se je podpisala njihova nova kreativna direktorica znamke, Silvia Venturini Fendi, doslej znana kot prva violina moške in otroške linije ter modnih dodatkov. V reportaži CNN je poudarila, da ni Lagerfeldov klon in da to tudi ne poskuša biti. Da je revija pokazala ženski vidik in da bo napisala svojo zgodbo.

Lagerfeld, ki ga je spoznala že v mladih letih in je sčasoma postal njen mentor in prijatelj, ji je ob njunem zadnjem srečanju podaril knjigo o dunajski secesiji, naj jo uporabi kot navdih, toda po njegovi smrti se ji je zdelo, da mora narediti nekaj svojega. »Dejala sem si, mi smo rimska hiša, jaz sem Rimljanka in delujemo v Rimu, dodati je treba nekaj rimskega, vendar ne dobesedno,« je izjavila za hongkonški (portal) South China Morning Post. Fendi je za obnovo templja Venere na griču Palatin namenil 2,5 milijona evrov. »Arheologi so mi povedali, da so na tem hribu zrasle najlepše starorimske vile, saj so si ga vladarji izbrali zaradi lepega razgleda. Videla sem mnogo slik, nekatere rekonstrukcije teh krasnih hiš, vse te mozaike in detajle, ki so bili začetni koraki v kolekcijo,« je opisovala navdih zanjo. V Večnem mestu prepoznava mnoga nasprotja in jih pretaplja v oblačila, všeč ji je ustvarjanje presenečenj. Tudi v tej svoji prvi samostojni ženski kolekciji haute couture je na mehko kunje krzno, organco in svilo poustvarila vzorce marmorja in kamna, saj so ji všeč taka nasprotja, presenečenja, da je nekaj videti trdo, na otip pa je tako mehko. Prepričana je, da Fendi pozna dovolj dobro, da želi prestaviti meje, kar sta rada počela tudi z Lagerfeldom.


Lagerfelda spoznala že v mladih letih


Ko so ga njene tete in mama Anna angažirale, je imela pet let. A v resnici je dogajanje v modni hiši spremljala še iz maminega trebuha. Pri šestih letih je nastopila v oglasu, oblečena v bomber krzneno jakno in s krznenim pokrivalom, kot je povedala v intervjuju za Telegraph pred nekaj leti, pa tudi v šoli nikoli ni blestela, saj se ji je vselej zdelo, da gotovo zamuja kaj zanimivega pri Fendiju. Tako je vsako popoldne domačo nalogo pisala v ateljeju, in namesto da bi se igrala z oblačenjem barbik, se je s pravimi oblekami. Po njenih besedah so bile sestre Fendi zelo močne ženske, ki niso samo ljubile mode, ampak so prek nje tudi spreminjale odnos do določenih tem. »Za tisto, kar so želele, se niso borile, temveč so si to vzele. A če si ženska, moraš delati dvakrat več kot moški, da te slišijo in upoštevajo,« je prepričana.

image
REUTERS Ikonična torbica Baguette Silvie Venturini Fendi je doživela že več kot tisoč različic. Na fotografiji iz zadnje Lagerfeldove kolekcije za letošnjo jesen/zimo. Foto Alessandro Garofalo/Reuters


Njeno domišljijo je najbolj buril salon z večernimi torbicami. »Krasna okrogla soba v sivem žametu z omarami, polnimi prestižnih torbic – svilenih, satenastih, pošitih z okrasjem. Prepričana sem, da je ta soba vplivala tudi na nastanek baguette,« je prepričana o kosu, ki jo je leta 1997 izstrelil na modno nebo. Torbica Baguette je postala hipna modna ikona, ki so jo pod rokami ponosno nosile številne zvezdnice, od Sarah Jessice Parker in Julie Roberts do Madonne. Leta 2001 je bila nagrajena celo z mednarodno nagrado za modne dodatke, v več kot dveh desetletjih pa so ustvarili prek tisoč različic.


Baguette kot odgovor na Pradin nahrbtnik


Silvia, samooklicana uporniška punca, ki ni sledila pravilom, se je šolala v Italiji in tujini ter potovala po svetu. Leta 1987 je uvedla cenejšo linijo Fendissime, skrbela za modne revije in promocijske aktivnosti. V tem desetletju se je Fendi proslavil tudi z uvedbo ženske in moške linije oblačil, čevljev, ur, parfumov, očal, kravat, šalov in pohištva ter dodatkov za dom. V Braziliji je srečala očeta njunih dveh otrok (sicer jih ima tri), danes oblikovalca nakita, Francoza Bernarda Delettreza (njuna hči Delfina Delettrez Fendi je znana oblikovalka nakita), v Rim pa se je vrnila v začetku 90. let, ko so jo poklicali za direktorico linije modnih dodatkov.

To so bili časi, ko je v tem segmentu kraljeval Pradin črn najlonski nahrbtnik, se spominja, Fendi pa se je želel postaviti z minimalistično in funkcionalno torbico. Oblikovala je takšno s kratkim ročajem, da bi ženske imele proste roke, in čeprav ji niso pripisovali svetle prihodnosti, je postala ikona. Po mnenju avtorice zato, ker so ženske znova našle čustveno povezanost s tem kosom. »Bila je mehka in nekaj povsem drugačnega kot karkoli dotlej. Ker nismo pričakovali tako velikega prodajnega uspeha, nismo bili pripravljeni na veliko proizvodnjo. Prisiljeni smo bili ustvariti čakalni seznam, ki je evforijo le še povečal,« se spominja. Predvsem pa ni pozabila trenutka, ko so ji prišli povedat, da je spodaj v butiku Madonna in da bo kupila tri baguette. »Tja nisem mogla, ker nisem bila primerno oblečena. Rekla pa sem: Dali ji bomo popust!« Sledile so še večje torbe – 2Jours in 3Jours – pa torbice Peekaboo, k slavi in unikatnim različicam katere so prispevale mnoge zvezdnice, od Adele do Gwyneth Paltrow, in so jih prodajali tudi na dobrodelni dražbi.

image
REUTERS Krzno je njihova tradicija, ki se ji ne nameravajo odreči Foto Alessandro Garofalo/ Reuters


Krznu se ne bodo odrekli


Medtem ko so mnoge modne hiše, od Guccija do Armanija in Chanela, iz etičnih razlogov že vstopile v brezkrzneno družbo, pa Fendi, ki sta ga na rimski Via del Plebiscito leta 1925 kot salon krzna in izdelkov iz usnja osnovala Edoardo in Adele Fendi, tega vsaj v bližnji prihodnosti ne načrtuje. »Nismo še pripravljeni, da krzna ne bomo več uporabljali, saj je to naša tradicija. Če bomo to nekega dne storili, bomo prenehali ustvarjati tudi iz vseh drugih vrst usnja. To je zelo resna odločitev, ne samo marketinška poteza. Ne vidim nobene razlike med krznom in krokodilom,« je poudarila.

V julijski kolekciji haute couture je uporabila kašmir, ki so ga obdelali, da je bil videti kot krzno. Šeststo povabljencev je lahko občudovalo tudi stara predelana krznena plašča, kupcem pa predelavo že ponujajo kot novo storitev. »Krzno je zelo obstojen in prestižen material, podoben nakitu. Zlato vselej lahko pretopiš in ponovno vdelaš diamante; jih ne vržeš stran. Tudi krzno je podobno imenitno. Za vzdrževanje ne potrebuje vode, kar je dobro za okolje, ter je povsem naravno in biorazgradljivo. Morda boste nekega dne razumeli, da to ni tako zelo slabo, saj trenutne alternative niso tiste, ki bi jih želeli uporabiti – toda vselej iščemo rešitve,« je nasprotnikom uporabe krzna odgovorila v South China Morning Post. Je pa na poletni modni reviji na Palatinu, ko se je ozračje ogrelo na 35 stopinj Celzija, ugotavljala, da mora biti tudi krzno vse bolj lahkotno.
Sicer pa je Rim tako kot film vselej igral pomembno vlogo v Fendijevi zgodovini. In obratno. Fendi je med drugim primaknil 2,18 milijona evrov za obnovo slavne fontane Trevi, kar sta Silvia in Karl leta 2016 slavnostno proslavila z edinstveno modno revijo v vodnjaku (na pleksi steklu) ob 90. obletnici modne hiše Fendi. •