TV namigi: Ne sveti zvezda v noč svetleje, Prezir in Šoa – teža molka
Petek, 27. januarja
Ne sveti zvezda v noč svetleje (Premeira): TV SLO 1 ob 20.00
Ansambel Saša Avsenika s pevci popularne glasbe. Slo., 2022. Konc. 90 min.
Ne sveti zvezda v noč svetleje je koncert Avsenikovih melodij, ki jih Ansambel Saša Avsenika izvede z gosti, ki so zaznamovali slovensko glasbeno sceno. S pomočjo razširjene zasedbe na odru, tako ansambel obogati tipičen Avsenikov kvintetovski zvok z zvenom dodatnih instrumentov, ki niso ravno tipični za narodno-zabavno glasbo. Tokrat so v goste povabili Magnifica, Nino Pušlar, Amayo, Bojana Cvjetićanina, Kvatropirce, Nuško Drašček in Dejana Vunjaka, ki so skupaj z ansamblom izvedli Avsenikove skladbe, katere nosijo čudovita besedila Elze Budau, Marjana Stareta, Alfija Nipiča, dr. Ferryja Souvana in drugih mojstrov slovenske lirike.
Prezir: TV SLO 1 ob 22.45
Vikendova ocena: 5 (od 5)
Le mépris. Fr., 1963. Režija: Jean-Luc Godard. Igrajo: Brigitte Bardot, Fritz Lang, Jack Palance, Giorgia Moll, Michel Piccoli. Drama. 100 min.
Scenarist Paul Javal in njegova mlada žena Camille odpotujeta na otok Capri. Pričaka ju požrešni filmski producent Jeremy Prokosch, ki z režiserjem Fritzem Langom snema epopejo po Homerjevi Odiseji. S filmom je nezadovoljen in od Paula želi komercialno predelavo scenarija. Paul poskuša producentu ugoditi, Camille pa moža zaradi njegove upogljivosti in oportunizma vse bolj prezira.
Eden od Godardovih ključnih filmov je dokaz, da je mogoče s peščico igralcev in dobro izbranih lokacij pričarati iluzijo visokoproračunske produkcije.
Šoa – teža molka: TV SLO 2 ob 23.00
Slo., 2009. Režija: Primož Meško. Dok. film. 50 min.
Mejniki judovske skupnosti na Slovenskem izginjajo. Le še nekateri govorijo o zgodovini te skupnosti pri nas, vendar jih ne poznamo in ne prepoznamo v naši bližini. V filmu se sprehodijo po Sloveniji, iščejo mejnike in zgodbe. Tudi zgodbo, ki je najmočneje zaznamovala judovsko skupnost – holokavst, za katerega je po svetu uveljavljen izraz šoa. Po podatkih se je iz taborišč vrnilo le 70 slovenskih Judov. Na žalost pa se o tem delu zgodovine pri nas ni niti govorilo niti učilo v šoli. Zgodba, ki je ostala zavita v molk in katere težo lahko zaslutimo še danes.
V filmu so sodelovali ugledni sogovorci, ki so osvetlili zgodovinski pomen navzočnosti Judov na slovenskem ozemlju od antike naprej in podali refleksijo o povojnem obdobju in odnosu do judovske zgodovine in holokavsta v Sloveniji, pa tudi o razlogih, da se o tem javno ni govorilo skoraj 60 let. Tudi pričevalcev o holokavstu je v Sloveniji le nekaj; večina jih še vedno noče govoriti o tem, zato je še posebno pomembno, da smo za film pridobili sogovornico, ki je preživela Auschwitz, go. Eriko Fürst.
