Uživajmo vsak trenutek!
Kaj imamo od vile v luksuznem predmestju in novega maseratija, ko pa moramo sedeti med štirimi stenami in jesti česen, da bi odgnali bolezen?!
Odpri galerijo
FOTO: Reuters
Včeraj mi je kitajska prijateljica, ki že dolgo živi v Evropi, povedala, da so njeni sorodniki v Pekingu sklenili, da bodo prodali vse imetje, nato pa ves denar porabili za potovanja in uživanje.
»Poglej, kako v hipu vse propade, ko se pojavi majceni chongzi [v kitajščini 'žuželka in mikrob']. Kaj imamo od vile v luksuznem predmestju in novega maseratija, ko pa moramo sedeti med štirimi stenami in jesti česen, da bi odgnali bolezen?!« K vragu vse skupaj, privoščimo si, kar si lahko!
»Samo to naj že enkrat mine in nikoli več se ne bom živciral zaradi nobene stvari,« je dejal prijateljičin premožni sorodnik. »Še na misel mi ne pride, da bi znova delal od jutra do pozne noči, in ničesar več ne bom hranil za stara leta – ne zlata ne diamantov in umetniških del, pa tudi ne bitcoinov. Naj gre k vragu vse skupaj! Šel bom okoli sveta, jedel v najboljših restavracijah, pil najdražja vina … in se požvižgal na ves svet!«
Vsakič, ko se nevidna nevarnost približa stenam, ki smo jih zgradili okoli sebe, vsakič, ko se prepričamo, kako tanka je nit usode, vsakič, ko okoli sebe opazujemo, kako sreča izvaja salto mortale, si obljubimo, da bomo v življenju kar najbolj uživali. Ne bomo več dopustili, da bi trenutek minil neopažen, neizkoriščen in spregledan v imenu nesmiselnih ciljev. Ne, ne bom dovolila, da bo moje življenje teklo brez mene, da bodo zacveteli žafrani, ne da bi jih opazila, da me bo sonce pobožalo po obrazu, ne da bi se nasmehnila.
»K vragu vse skupaj!« je ponavljal prijateljičin sorodnik in jo prosil, naj mu pošlje 2000 zaščitnih mask. Na Kitajskem jih ni več mogoče kupiti. Samo da ne bi koga v družini prizadel prekleti virus, je dejal, potem pa se bo usodi oddolžil tako, da bo v vsem užival kot še nikoli … Olupil je glavico česna in zagrizel vanj kot v jabolko. Naslednji dan ji je sporočil, da je končal v bolnišnici. Zaradi tega ljudskega zdravila se mu je tako vnelo grlo, da ni mogel govoriti.
»Če bi vedela, kako smrdi naša hiša!« je dodal, prijateljica pa si je lahko le predstavljala vonj po česnu v vili, pred katero je parkiran maserati.
»Poglej, kako v hipu vse propade, ko se pojavi majceni chongzi [v kitajščini 'žuželka in mikrob']. Kaj imamo od vile v luksuznem predmestju in novega maseratija, ko pa moramo sedeti med štirimi stenami in jesti česen, da bi odgnali bolezen?!« K vragu vse skupaj, privoščimo si, kar si lahko!
»Samo to naj že enkrat mine in nikoli več se ne bom živciral zaradi nobene stvari,« je dejal prijateljičin premožni sorodnik. »Še na misel mi ne pride, da bi znova delal od jutra do pozne noči, in ničesar več ne bom hranil za stara leta – ne zlata ne diamantov in umetniških del, pa tudi ne bitcoinov. Naj gre k vragu vse skupaj! Šel bom okoli sveta, jedel v najboljših restavracijah, pil najdražja vina … in se požvižgal na ves svet!«
Vsakič, ko se nevidna nevarnost približa stenam, ki smo jih zgradili okoli sebe, vsakič, ko se prepričamo, kako tanka je nit usode, vsakič, ko okoli sebe opazujemo, kako sreča izvaja salto mortale, si obljubimo, da bomo v življenju kar najbolj uživali. Ne bomo več dopustili, da bi trenutek minil neopažen, neizkoriščen in spregledan v imenu nesmiselnih ciljev. Ne, ne bom dovolila, da bo moje življenje teklo brez mene, da bodo zacveteli žafrani, ne da bi jih opazila, da me bo sonce pobožalo po obrazu, ne da bi se nasmehnila.
»K vragu vse skupaj!« je ponavljal prijateljičin sorodnik in jo prosil, naj mu pošlje 2000 zaščitnih mask. Na Kitajskem jih ni več mogoče kupiti. Samo da ne bi koga v družini prizadel prekleti virus, je dejal, potem pa se bo usodi oddolžil tako, da bo v vsem užival kot še nikoli … Olupil je glavico česna in zagrizel vanj kot v jabolko. Naslednji dan ji je sporočil, da je končal v bolnišnici. Zaradi tega ljudskega zdravila se mu je tako vnelo grlo, da ni mogel govoriti.
»Če bi vedela, kako smrdi naša hiša!« je dodal, prijateljica pa si je lahko le predstavljala vonj po česnu v vili, pred katero je parkiran maserati.
