V Melbournu plešejo dolgo pričakovani ples v dežju

Ko je požarna nevarnost pojenjala, je prebivalce Avstralije zagrnil dim. Oblast bi morala storiti več, menijo tudi Slovenci v Avstraliji.

Objavljeno
16. januar 2020 06.00
Posodobljeno
16. januar 2020 06.00
Tako je bilo zadnja jutra v Melbournu. FOTO: Reuters
Ko je v Melbournu in okolici včeraj začelo deževati, so laže zadihali tudi številni člani slovenske skupnosti v Avstraliji. Zadnje mesece in tedne so nekateri s strahom opazovali, kako se je ogenj približeval njihovim domovom, v zadnjih dneh so trpeli predvsem zaradi izjemno onesnaženega zraka. Kako so požari, ki so v naravi predvsem v zveznih državah Viktorija in Novi Južni Wales pustili za sabo pravo opustošenje, vplivali na njihova življenja, so delili z nami fotograf Jaka Adamič, veleposlanik Jurij Rifelj, pater Ciril Božič ter Katja in Peter Malalan, ki sta tam na počitnicah, v Avstraliji pa imata tudi več sorodnikov.

V Avstraliji je prijavljenih okoli 5300 slovenskih državljanov, slovenska skupnost šteje po podatkih zadnjega popisa prebivalstva 18.000 oseb, po neuradnih ocenah pa živi v Avstraliji od 20.000 do 25.000 ljudi slovenskega porekla. To celino v enem letu obišče tudi nekaj tisoč turistov iz Slovenije, med marcem 2018 in marcem 2019 jih je bilo tam 3800, večinoma potujejo tja individualno in lahko zato potovanje prilagodijo trenutnim razmeram.
 

Na počitnicah


V Avstraliji sta ta čas na počitnicah zlatarja Karmen in Peter Malalan iz Ljubljane. Včeraj sta se nam oglasila z Airlie Beach na vzhodni obali. »Ker se premikava proti severu, na srečo nisva bila v bližini požarov. Je pa res, da je ves čas čutiti izredno stanje. Po televiziji redno spremljava novice, ki so seveda zelo žalostne, na spletni strani My Fire Watch pa razmere s požari, da bi v primeru morebitne nevarnosti spremenila smer. Govorila sva z drugimi turisti, mnogi so predčasno zapustili Viktorijo in počitnice nadaljevali bolj severno. V turističnih krajih življenje teče normalno, turistične dejavnosti izvajajo nemoteno,« sta poročala Malalanova.

image
Katja in Peter Malalan potujeta proti severu Zlate obale.
FOTO: Blaž Samec


V Brisbanu imata sorodnike, ki so veliko bolj zaskrbljeni, v Canberri živi hčerka, zato so otroci počitnice preživeli pri babici. »Mnogi drugi sorodniki živijo v Viktoriji, a na srečo njihova življenja in premoženje niso bili ogroženi. Na poti sva doslej videla le precej ožganih gozdov od prejšnjih požarov, ki pa so žal stalnica v Avstraliji,« sta povedala Karmen in Peter Malalan.
 

Veleposlaništvo v pripravljenosti


Na veleposlaništvu v Canberri so imeli v preteklih dneh, ko smo navezali v stik z njimi, težave predvsem zaradi povečane onesnaženosti zraka. »Ta je eskalirala preko vseh dopustnih meja na začetku januarja, trenutno se je nekoliko umirila, vendar vrednosti nekaterih polutantov, predvsem delcev PM 2,5, ostajajo visoko nad standardi Svetovne zdravstvene organizacije,« so sporočili z veleposlaništva. Da bi lahko še naprej nemoteno delali, so se preskrbeli z zaščitnimi maskami in čistilci zraka, začasno so evakuirali tudi družinske člane diplomatskega osebja.

Čeprav je vremenska napoved že kazala na padavine v teh dneh, je včeraj dopoldne zaradi hude izsušenosti zemljišča in vročinskih valov še vedno obstajala velika nevarnost požarov. »Veleposlaništvo je tako, predvsem zaradi svoje lege, v nenehni pripravljenosti, da se ustrezno in hitro odzove na neposredno požarno ogroženost,« je sporočil veleposlanik Jurij Rifelj.

V Avstraliji je prijavljenih več kot 5000 državljanov Slovenije.
Slovenska skupnost ima okoli 20.000 članov.
Največ jih živi v zveznih državah, kjer je bilo največ požarov.

 

Dobra novica


image
Pater Ciril Božič je zadnji dve desetletji duhovniški vodja slovenskega misijona v Melbournu. FOTO:  osebni arhiv
Včeraj je dobro novico iz Melbourna prenesel tudi pater Ciril Božič, ki od leta 2001 vodi tamkajšnji katoliški misijon: končno je začelo deževati. Zadnje dneve so prebivalci glavnega mesta zvezne države Viktorija dihali zelo slab zrak; kako hudo je bilo, se je navsezadnje pokazalo na teniškem turnirju, na katerem je sodelovala tudi slovenska igralka Dalila Jakupović in morala zaradi težav z dihanjem zapustiti igrišče. »Zadnje dneve so se prebivalci držali bolj doma, a tudi sicer zaradi dima lep čas niso videli sonca, tudi luno komaj kdaj,« je poročal pater Ciril Božič. Pred časom, ko je gorelo na severnem obrobju mesta, so bili ogroženi domovi tudi nekaterih Slovencev. »Bili so pripravljeni na evakuacijo, a k sreči je tam gorela le trava, ki so jo pogasili, in na koncu se je vse dobro izteklo.« Med tistimi, ki so jih morali evakuirati, pa je bila Metka Čuk, slovenska umetnica, ki živi pri Canberri, a se je po sogovornikovih besedah tudi ona že vrnila domov.

Pater Božič je že leta 1981 začel delati v slovenskem misijonu v Sydneyju, zato je tako kot Avstralci požarov že navajen, toda v zadnjem času tudi on opaža spremembe vremena in izjemno dolga sušna obdobje. »Poleg tega se očitno nismo dovolj naučili od zadnjih požarov v Viktoriji. Takrat bi morali počistiti gozdove, vendar pa gozdna uprava, kot kaže, ni opravila svojega dela.«

Zdaj poskuša država pomagati na vse načine, na teren je poslala vojsko, zagotavlja tudi finančno pomoč, še vedno pa bo treba kritično presoditi njeno delo in ugotoviti, ali bi bilo mogoče požare preprečiti, je dejal sogovornik. V tem času je zelo močna tudi humanitarna dejavnost. »Avstralija velja za čutečo in darežljivo deželo. Potekajo številne dobrodelne akcije, pripravljajo jih tako umetniki in športniki kot dobrodelne ustanove. Na dan Avstralije, nacionalni praznik, ki bo 26. januarja, bomo imeli nabirke tudi v vseh cerkvah,« je napovedal pater.

image
Jaka Adamič že nekaj let živi v Avstraliji. FOTO: Imbi Davidson

 

Grozljivi spomini na november


Že nekaj let živi v Avstraliji tudi Jaka Adamič, nekdanji fotoreporter pri Dnevniku. Prebiva v Corndalu v Novem Južnem Walesu, na posestvu, velikem okoli 50 hektarjev. Novinarstvu se je, kot je povedal, izognil v velikem loku, saj dela v podjetju, ki v bližnjem Byron Bayu prodaja medicinsko opremo.

»Na našem območju v zadnjem času ni bilo večjih požarov, ki bi vplivali na kakovost zraka in življenja, smo pa imeli večjega sredi novembra, ko še nihče niti poročal ni o razmerah in je bilo vse skupaj videti kot samo en požar,« je pripovedoval Adamič. Požar je divjal osem kilometrov od njegovega doma, kar je za avstralske razmere zelo blizu.

image
Ko je požar novembra divjal v bližini doma Jake Adamiča, o tem še niso tako na veliko poročali. FOTO: Jaka Adamič


»Zrak je bil katastrofalno slab, doživeli smo črn dež, saj so z neba padali veliki kosi pepela … Ker živimo v leseni hiši, nas je bilo zelo strah. Zaradi suše smo imeli nizek nivo vode, tako rekoč ničesar, s čimer bi sploh lahko gasili. Najhujša pa je bila negotovost. Nobenega zagotovila nismo dobili od oblasti, da so razmere pod nadzorom, kajti gasilska služba deluje na osnovi prostovoljnega dela. Dodatna težava je bil veter, ki je nekaj dni zapored pihal s severa in nad že razbeljeno pokrajino prinašal še več suhega in vročega zraka. Takrat sem vzel nekaj dni dopusta, da sem lahko ostal doma in bil pripravljen na evakuacijo.«
 

Ljudje so jezni


image
Požar v bližini doma Jaka Adamiča FOTO: Jaka Adamič
Kakšno pa je razpoloženje v Avstraliji? »Ljudje so jezni, ScoMo (premier Scott Morrison, op. p) ni pokazal vodenja, kakršnega bi v takih razmerah pričakovali. Zdelo se je, kot da situacije ne jemlje resno in je požare izkoristil le kot priložnost za fotografiranje. Ker skoraj ni profesionalnih gasilcev, bi lahko že prej vojsko poslal gasit požare in namenil več denarja za gašenje, namesto da je šel na dopust na Havaje,« je odgovoril Jaka Adamič. Prav tako bi morala oblast upoštevati poročilo o požarni ogroženosti. »A niso naredili nič, saj se besedne zveze, kot so klimatske spremembe in globalno segrevanje, ne skladajo s prepričanjem predsednika vlade o globalnih razmerah in so v nasprotju s politiko, kakršno pričakuje premogovni lobi, ki plačuje njegovo volilno kampanjo.«