V njenih čevljih
Obupala sem nad idejo, da bom kdaj elegantna v visokih petah, čeprav sem začela vaditi zgodaj.
Odpri galerijo
FOTO: Shutterstock
Kadar je mama delala popoldne, sem racala pred ogledalom v njeni zbirki salonarjev in zgornjem delu kostima. Bila sem odvetnica, ki doseže pomembno zmago, učiteljica, ki v mlade glave vbija učenost ali preprosto dama, ki plišastega kužka pelje na sprehod. Pri tem sem neusmiljeno gazila po zadnjih delih elegantnih obuval in uničila vse po spisku.
Odtlej se je v moji omari zamenjalo mnogo čevljev, tudi takšnih s peto, ki jih razvrščam v kategorije od srednjeveških mučilnih naprav, do znosnih, če večino časa sedim. Na srečo sem pognala dovolj visoko, da lahko tudi v japankah uživam v razgledu, toda nekatere priložnosti preprosto kličejo po elegantni obutvi.
V tednu, ki se bo sklenil s praznikom žensk, sem tako v mojih edinih nosljivih salonarjih krevsala na prireditev Ona 365. Kakšne ženske, kakšne zgodbe, kakšna navdihujoča življenja! Ona desetletja je postala zdravnica naroda Jožica Maučec Zakotnik, polna dvorana pa je z močnim aplavzom potrdila, da so ta večer zmagovalke prav vse.
»Kaj je tisto, kar nekoga postavi v ospredje? Znanje, vedenje, odločnost? Besede in dejanja? Da, in nedvoumno človečnost,« je zbrane nagovorila legendarna urednica One, Sabina Obolnar.
Od trenutka, ko sem rodila deklico, mali glavici vcepljam, da lahko s trudom doseže vse in, da se stvari v življenju ne delijo na ženske in moške.
Zadnjič sem jo pospremila v šolo. V garderobi je trem sošolcem natrosila komplimente, odvihrala v razred, oni pa so obožujoče zrli za njo. Preden sva se poslovili z objemom, sem ji rekla, da mislim, da so vsi trije zatrapani vanjo. »Vem, revčki so,« je milostno pripomnila.
Zanjo me ne skrbi, lekcije je usvojila in v življenju se bo odlično znašla. Me pa malce skrbi za vse tiste fantke, ki jim doma morda dopovedujejo, da še vedno živimo v moškem svetu.
Odtlej se je v moji omari zamenjalo mnogo čevljev, tudi takšnih s peto, ki jih razvrščam v kategorije od srednjeveških mučilnih naprav, do znosnih, če večino časa sedim. Na srečo sem pognala dovolj visoko, da lahko tudi v japankah uživam v razgledu, toda nekatere priložnosti preprosto kličejo po elegantni obutvi.
V tednu, ki se bo sklenil s praznikom žensk, sem tako v mojih edinih nosljivih salonarjih krevsala na prireditev Ona 365. Kakšne ženske, kakšne zgodbe, kakšna navdihujoča življenja! Ona desetletja je postala zdravnica naroda Jožica Maučec Zakotnik, polna dvorana pa je z močnim aplavzom potrdila, da so ta večer zmagovalke prav vse.
»Kaj je tisto, kar nekoga postavi v ospredje? Znanje, vedenje, odločnost? Besede in dejanja? Da, in nedvoumno človečnost,« je zbrane nagovorila legendarna urednica One, Sabina Obolnar.
Od trenutka, ko sem rodila deklico, mali glavici vcepljam, da lahko s trudom doseže vse in, da se stvari v življenju ne delijo na ženske in moške.
Zadnjič sem jo pospremila v šolo. V garderobi je trem sošolcem natrosila komplimente, odvihrala v razred, oni pa so obožujoče zrli za njo. Preden sva se poslovili z objemom, sem ji rekla, da mislim, da so vsi trije zatrapani vanjo. »Vem, revčki so,« je milostno pripomnila.
Zanjo me ne skrbi, lekcije je usvojila in v življenju se bo odlično znašla. Me pa malce skrbi za vse tiste fantke, ki jim doma morda dopovedujejo, da še vedno živimo v moškem svetu.
