Vesna V. Godina: Suša spreminja Slovenijo. Kaj pa politika?

Sama nikoli poleti nisem marala dežja. Pa tudi ohladitev vremena ne. Zame poletje ni bilo poletje, dokler mi ni bilo vroče. In dokler zvečer in ponoči ni bilo tako toplo, da si lahko hodil okoli v majicah in oblekah s tankimi naramnicami. Brez rokavov. Ko so drugi izražali zadovoljstvo, da se je zvečer oziroma ponoči toliko ohladilo, da si je bilo treba obleči nekaj z rokavi oziroma uporabiti jopico ali trenirko, je to zame pomenilo konec poletja.

Moj odnos do dežja poleti se je spremenil, ko sem živela na Havajih. Na Havajih seveda vsako popoldne dežuje. Kar mi je bilo na začetku zoprno. A človek v tropih kaj hitro opazi, da brez popoldanskega dežja ni mogoče preživeti. In to ne glede na to, kako zoprn je, kako zakomplicira oblačenje in izbiro čevljev itd. (za najbolj uporabne so se izkazale havajske srajce in japonke – skratka, nič kaj estetska rešitev!). Na Havajih je bilo vsaj pred dvajsetimi leti tako, da je v celem letu obstajalo zgolj nekajdnevno kratko obdobje zgodaj jeseni, ko vsakodnevnega dežja ni bilo. V tem obdobju je bilo neznosno. Človek je komaj čakal, da mine. In da začne deževati. No, zdaj smo v Sloveniji prišli v enako situacijo: človek komaj čaka, da dežuje. In si želi vsakodnevni dež.

Z branjem nadaljujte na Onaplus.si.