
Naročite se
|Prijavite se
V zadnjih letih se v ZDA, Evropi in Aziji povečuje število hudih okužb in smrti, povezanih z bakterijama Vibrio vulnificus in Streptococcus pyogenes skupine A. Obe vrsti sta pogosto združeni pod neuradnim izrazom »mesojede bakterije«. Kot navaja Euronews, gre za različne bakterije z različnimi načini prenosa, ki pa lahko v najhujših primerih povzročijo nekrotizirajoči fasciitis – hitro napredujoče odmiranje kožnega in mišičnega tkiva.
Strokovnjaki opozarjajo, da je ključni dejavnik njunega širjenja segrevanje morij, ki spreminja geografske meje naravnega habitata teh mikroorganizmov.
Vibrio vulnificus živi v toplih, rahlo slanih obalnih vodah, predvsem tam, kjer se sladke reke izlivajo v morje. Okužba lahko nastane na dva načina: z neposrednim stikom odprte rane z onesnaženo morsko vodo ali z zaužitjem surovih ali premalo termično obdelane morske hrane.
Druga bakterija, Streptococcus pyogenes skupine A, se širi med ljudmi, predvsem po dihalni poti ali prek kožnih ran. V najhujši obliki lahko povzroči streptokokni toksični šok sindrom, ki ima približno 30-odstotno smrtnost.
Čeprav sta obe bakteriji občutljivi na antibiotike, kot sta penicilin in amoksicilin, se je v zadnjih letih število hudih primerov kljub temu povečalo.
Pri zdravih ljudeh okužbe pogosto povzročijo le prebavne težave ali blažje simptome. Težava nastane pri ranljivih skupinah: ljudeh z jetrnimi boleznimi, sladkorno boleznijo, oslabljenim imunskim sistemom ter pri starejših.
Pri teh bolnikih lahko okužba v nekaj urah napreduje v sepso in obsežno odmiranje tkiva. Po podatkih ameriškega CDC približno vsak peti bolnik s hudo obliko okužbe umre.
Evropa se s tem pojavom sooča predvsem v svojih severnih in baltskih vodah. Med letoma 2014 in 2017 je bilo povprečno število okužb okoli 126 na leto, leta 2018 pa je zaradi izjemno vročega poletja naraslo na 445 primerov, navaja Euronews.
Najbolj prizadete so bile nordijske in baltske države, vključno s Švedsko, Dansko, Finsko, Norveško, Poljsko in Estonijo.
Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) je začetek poletne sezone 2026 že označil kot obdobje povečanega tveganja.

Sredozemlje medtem ostaja potencialno novo žarišče. Španija je na primer v preteklosti doživela več izbruhov v Galiciji, povezanih z uživanjem ostrig in kozic.
Znanstvena skupnost vse bolj jasno povezuje širjenje bakterij z naraščanjem temperature morja. Vibrio najbolje uspeva pri temperaturah med 20 in 35 stopinj Celzija, razmerah, ki so bile v preteklosti značilne za tropske regije, danes pa se pojavljajo vse bolj severno.
Evropska agencija za okolje opozarja, da se temperatura morske gladine v Evropi dviguje od štiri- do sedemkrat hitreje od svetovnega oceanskega povprečja. Sredozemsko morje je zaradi zaprtosti in hitrega segrevanja posebej ranljivo.
Dodatno tveganje predstavlja tudi zmanjšanje volumna vode v poletnih mesecih, kar povečuje koncentracijo bakterij.
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je leta 2024 opozorila, da se bo prisotnost teh bakterij v morski hrani zaradi podnebnih sprememb verjetno še povečala.
Evropski nadzorni sistemi, ki temeljijo na satelitskih podatkih o temperaturi in slanosti morja, že zdaj ustvarjajo karte tveganja za zgodnje opozarjanje. Največja žarišča ostajajo Baltsko, Severno in Črno morje, vendar se pozornost vse bolj usmerja tudi v Sredozemlje.
Strokovnjaki opozarjajo, da posledice niso le zdravstvene, temveč tudi gospodarske. Zaprtje plaž v turistični sezoni lahko povzroči velike izgube za gostinstvo in turizem.
Če se trend segrevanja morij nadaljuje, bi lahko okužbe, ki so danes sezonske in geografsko omejene, v prihodnjih desetletjih postale stalna grožnja javnemu zdravju tudi v Evropi.
Strokovnjaki opozarjajo, da gre za enega od tistih tiho rastočih tveganj podnebnih sprememb, ki ne ostanejo le v znanstvenih poročilih – temveč neposredno vstopajo v bolnišnice, turistične destinacije in obalne skupnosti.
Komentarji