Vrnitev v hišo, kjer je začel sanjati David Bowie

Oboževalci legendarnega Davida Bowieja bodo lahko podoživeli odraščanje slovitega glasbenika, ki se je iz običajnega šolarja prelevil v svetovni pop fenomen. Hišo, v kateri je Bowie živel od svojega osmega do 20. leta, bodo namreč prihodnje leto odprli za javnost. 

Vrstna hiša v Bromleyju, predmestju Londona, z obtolčeno ograjo in sivimi vrati deluje popolnoma običajno, a je v njej otroška in mladostna leta preživel eden izmed najvplivnejših glasbenikov 20. stoletja. Edini znak izjemne preteklosti hiše je majhna modra ploščica ob vhodu z napisom »David Bowie, pevec in nadarjeni glasbenik, 1955–1968«, ki spominja na leta, ki jih je tam preživel Bowie.

Sklad za ohranjanje dediščine Londona (Heritage of London Trust) je hišo prevzel, da jo preuredi v poglobljeno doživetje mladega Davida Bowieja. Pod kuratorstvom Geoffa Marsha jo bodo obnovili v podobi iz leta 1963 in jo predvidoma do konca leta 2027 odprli za javnost.

V hiši bodo znova postavili kamin, zunanje stranišče, majhno kuhinjo in garažo, ki je včasih stala na koncu vrta. Glavni poudarek bo majhna zadnja spalnica, kjer se je začela ustvarjalna pot mladega Bowieja. Tam je napisal svoje prve pesmi, a se je pet let soočal z zavrnitvami, preden je leta 1969 skladba Space Oddity postala njegov prvi veliki hit.

Pevec, rojen kot David Robert Jones, se je s svojo družino v hišo na jugovzhodnem obrobju Londona preselil leta 1955, ko je bil star osem let. »Vse se je začelo v tej hiši,« je Marsh povedal za francosko tiskovno agencijo AFP. »Tu se je spremenil iz običajnega šolarja v odločnega najstnika, ki si je želel postati zvezdnik.«

Bowie je v hiši živel s staršema, očetom Haywoodom in materjo Peggy, ter starejšim polbratom Terryjem, ki je imel nanj velik ustvarjalni vpliv in ga je seznanil z modernim jazzom, beatovsko literaturo in budizmom. Ko bo hiša obnovljena, bodo lahko obiskovalci v živo izkusili delček življenja mladega Davida Bowieja, podobno kot to počnejo oboževalci Beatlesov v Liverpoolu, ko obiskujejo otroška domova Johna Lennona in Paula McCartneyja.

V poznejših letih je Bowie sobo opisoval kot prostor, kamor se je umikal od staršev in kjer je lahko sanjal. Po Marshevih besedah je pevec, ki je bil znan po neprestanem ustvarjalnem preoblikovanju, čutil, da ga je ta soba spremljala skozi vse življenje. Bowie je imel tam gramofon, magnetofon in saksofon, ki mu ga je kupil oče, ki ga je čustveno najbolj podpiral.

Projekt je obudil spomine tudi pri ljudeh, ki so odraščali v tem predelu in se spominjajo, da so Bowieja videli »v razkošnih oblačilih«, je povedala direktorica sklada Nicola Stacey. Bowie je oblačila kupoval v trgovinah z rabljenimi oblačili v ulici Carnaby Street v središču Londona ter nato z njimi eksperimentiral v svoji spalnici. Vedeli so, da je na njem nekaj drugačnega, in bili so prepričani, da »bo postal nekaj neverjetnega«, je dodala.