Za domovino s praženim naprej!  

Danes vse poti vodijo v Postojno, na 19. svetovni festival pražnega krompirja.

Objavljeno
07. september 2019 06.00
Posodobljeno
07. september 2019 06.00
Pražen krompir od krožnika do verza, od logotipa do kipa. Foto Aleš Černivec
Tanja Jaklič
Tanja Jaklič
Za domovino s praženim naprej! To je dobro znano geslo Društva za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi. Danes dopoldne bo zasedlo postojnsko parkirišče Primorka in že devetnajstič zapored pripravilo svetovni festival praženega krompirja. Če se bodo proti Postojni vile kolone z vseh koncev sveta, je to to. To so častilci praženega krompirja, jedci in tekmovalci.

Na festivalu pričakujejo okoli 15.000 ljudi oziroma 80 ekip iz Slovenije, Švedske, Hrvaške, Črne gore, Italije, ki se morajo držati desetih zapovedi. Med drugim morajo biti pravočasni, dobre volje in pred uradnim začetkom nepopustljivi do lačnih prijateljev in agresivnih gostov. Uporaba plastike je prepovedana, s porcijami ne smejo pretiravati, vsak udeleženec mora pripraviti 50 kilogramov praženega krompirja, lahko v več praženjih (krompir, začimbe in dodatke priskrbijo sami). Potem oddajo recept v pisni obliki predstavniku društva. Razume se, da je krompir tukaj samostojna jed.



"Tu smo se zbrali in našli svoj mir"


Kot se za resno prireditev spodobi, se bo začela s fanfarami in himno. Ob 12. uri bo zbrano krompirjevo občestvo pelo tu smo se zbrali in našli svoj mir, zdaj, ko nas združil je pražen krompir, kot sta pred mnogimi leti, ko je bilo vse skupaj še bolj hec, zapisala kralja slovenske popevke Mojmir Sepe in Dušan Velkaverh.

A društvo, v čigar statutu piše, da opozarja na kulturne, zgodovinske in naravne vrednote praženega krompirja, spodbuja
tudi umetniško dejavnost. V svojem znaku imajo koloradskega hrošča, ki ga je oblikoval akademski kipar Peter Mali. Pred desetletjem so v Šenčurju postavili prvi svetovni spomenik krompirju avtorja Janeza Pirnata. Je pa krompir neskončen navdih tudi za razne metafore.
V ljubezenski baladi Zorana Predina denimo pražen krompir v nostalgičnih spominih na neko mlado poletje premaga vse. Dišale so v bluzo ujete melone ... v ritem zazibani boki ... najina vojna in mir ... A najbolj je dišal tvoj pražen krompir.

V teh verzih pa je krompir veliko več kot »le« samostojna jed.