Zakaj nastajajo kalcinacije v rami

Mag. Martin Mikek, dr. med., specialist ortopedije

Eden najpogostejših razlogov za takšne težave so kalcinacije v tetivah ramenskega sklepa. Čeprav se poimenovanje sliši skrb vzbujajoče, kalcinacije same po sebi sklepa ne okvarijo, pri številnih bolnikih pa lahko težave celo spontano izzvenijo. Ko bolje razumemo, zakaj nastanejo, v katerem življenjskem obdobju so najpogostejše in zakaj le pri nekaterih povzročajo bolečino, lažje razumemo tudi različne možnosti zdravljenja.

Od asimptomatske faze do nenadne bolečine

Kalcinacije v rami niso posledica »odlaganja odvečnega kalcija« v telesu, znak obrabe ali staranja. Gre za vnetni proces v tetivi, pri katerem se zaradi spremenjenega delovanja celic začne kopičiti snov, bogata s kristali kalcija.

Ta proces navadno poteka v več zaporednih fazah. Najprej se kalcij začne počasi nalagati v kiti, sledi obdobje mirovanja, ko je kalcinacija sicer prisotna, vendar praviloma ne povzroča večjih težav. Pri delu bolnikov se nato razvije vnetna faza, v kateri telo poskuša kalcij razgraditi in odstraniti. Ta intenzivna vnetna reakcija v tej fazi je vzrok za nenadno, močno bolečino.

V idealnem primeru se vnetje zaključi z razgradnjo kalcija in popolnim umikom težav. Pri nekaterih vnetje vztraja dlje časa, pogosteje pa se zgolj začasno umiri – kalcinacija ostane, nato pa se proces čez čas spet razplamti. Takšen potek je značilen za kronične kalcinacije, pri katerih se bolečinski napadi periodično ponavljajo.

Nastanek kalcinacij nima preproste razlage

FOTO: Artros

Natančnega vzroka za nastanek kalcinacij še vedno ne poznamo, vendar predvidevamo, da gre za preplet več dejavnikov. Pomemben del je mehanska obremenitev, hkrati pa tudi spremembe v tkivu. Ponavljajoče se delo z rokami nad glavo in nekatere športne aktivnosti lahko prispevajo k spremembam v tetivnem tkivu, vendar obremenitev ni edini razlog za nastanek kalcinacij. Pomembna je tudi prekrvitev tetive – ko je slabša, so spremembe v tkivu, ki vodijo v kopičenje kalcija, pogostejše.

Raziskave kažejo, da so kalcinacije nekoliko pogostejše pri ljudeh s sladkorno boleznijo ali boleznimi ščitnice, vendar večina bolnikov nima jasnega spremljajočega obolenja. V praksi to pomeni, da kalcinacije pogosto nastanejo brez prepoznavnega vzroka. Pomembno je poudariti še nekaj: kalcinacije niso posledica prevelikega vnosa kalcija s prehrano. Nastanek je povezan izključno z dogajanjem v tetivi in ne s količino zaužitega mleka ali mlečnih izdelkov.

Starost kot dejavnik pri nastanku kalcinacij

Kalcinacije v rami se najpogosteje pojavijo med 30. in 60. letom starosti, največ pri ljudeh po 40. letu. Pri mlajših od 30 let so redke, po 70. letu pa jih srečujemo precej manj, saj v tem obdobju prevladajo druge, starostno pogojene spremembe tetiv.

Ocenjujemo, da ima od 5 do 10 odstotkov odraslih na rentgenskem posnetku vidne kalcinacije, kar pomeni, da so razmeroma pogoste. Kljub temu večina ljudi zanjo sploh ne ve, saj ne povzročajo bolečin. Velikokrat jo odkrijemo povsem naključno, ob slikanju rame zaradi drugih težav. Kalcinacij, ki ne povzročajo simptomov, ne zdravimo.

Pogostejši pojav pri ženskah

Kalcinacije v rami se pojavljajo približno dvakrat pogosteje pri ženskah kot pri moških. Največkrat jih zasledimo pri ženskah v srednjih letih, kar sovpada z obdobjem, ko so kalcinacije na splošno najpogostejše. Razlogi za takšno razliko niso čisto pojasnjeni. Najverjetneje gre za kombinacijo hormonskih vplivov ter razlik v zgradbi in prekrvitvi tetiv. Pri moških se kalcinacije pojavljajo nekoliko redkeje. Pogosto imajo pri njih blažji potek in manj izrazite bolečine.

Velikost kalcinacije ne vpliva na intenzivnost bolečine

Velikost kalcinacije ne določa, kako močna bo bolečina, čeprav je to pogosta zmota. Majhna kalcinacija je lahko izjemno boleča, velika pa lahko ostane popolnoma brez simptomov. Možne so tudi vse vmesne kombinacije.

Dokler je kalcinacija v mirni fazi, jo navadno odkrijemo naključno in ne povzroča težav. Ko pa telo začne nakopičeni kalcij razgrajevati, se sproži močna vnetna reakcija. Pri tem nastajajo snovi, ki dražijo tkiva in povzročijo bolečino. Ta je lahko tako intenzivna, da bolnik ne more dvigniti roke ali ležati na prizadeti strani.

Ocenjujemo, da približno tretjina do polovica vseh kalcinacij postane bolečih. Preostale ostanejo tihe in ne zahtevajo zdravljenja.

FOTO: Artros

Zdravljenje podpre naravni proces

Kalcinacije v rami imajo pogosto ugoden naravni potek. Pri številnih bolnikih se nakopičeni kalcij sčasoma začne razgrajevati, telo pa ga postopoma odstrani. Ko se to zgodi, se praviloma umirijo tudi bolečine.

V praksi pogosto opažamo, da se težave v nekaj mesecih občutno zmanjšajo ali celo čisto izzvenijo. Kontrolni rentgenski posnetki lahko čez čas pokažejo, da se je kalcinacija zmanjšala ali je popolnoma izginila. To pa ne pomeni, da je treba bolečino preprosto prenašati in čakati, da mine sama. S pravilno usmerjenim zdravljenjem lahko naravni proces razgradnje učinkovito podpremo in pospešimo.

Pomembno vlogo imajo fizioterapevtske metode, predvsem terapija s fokusiranimi udarnimi valovi in skrbno izbrane terapevtske vaje. Takšno zdravljenje pomaga umiriti vnetje, izboljša prekrvitev tetive in spodbuja razgradnjo kalcija. Hkrati zmanjšuje verjetnost ponavljanja težav in pri številnih bolnikih prepreči potrebo po operativnem posegu.

V večini primerov gre pri kalcinaciji rame za prehodno težavo z dobro prognozo. S pravočasno diagnozo in ustrezno obravnavo se lahko bolnik hitro vrne k vsakodnevnim dejavnostim brez dolgotrajnih omejitev.

Ob pojavu nenadne, izrazite bolečine, ki v nekaj dneh ne popusti, je smiselno poiskati strokovni nasvet. Pravilno usmerjeno zdravljenje lahko potek težav bistveno olajša in skrajša. Pomembno pa je poudariti, da vsaka kalcinacija na ultrazvoku ali rentgenski sliki še ne pomeni, da je prav ta vzrok bolečin v ramenskem sklepu.

Naročnik oglasne vsebine je Artros