Kaj dioptrija v resnici pomeni in zakaj se s starostjo spreminja

Mag. Kristina Mikek, dr. med., spec. oftalmologije

Dioptrija ni nekaj nespremenljivega. Večina jo povezuje predvsem z očali ali kontaktnimi lečami, a v resnici gre za stanje, ki se skozi življenje spreminja. Razlogi za te spremembe so različni, povezani z razvojem očesa in naravnimi procesi staranja.

Kot očesna zdravnica se pogosto srečujem z vprašanjem, zakaj se je dioptrija spremenila, čeprav ima posameznik občutek, da se z njegovimi očmi ni zgodilo nič posebnega. V večini primerov je odgovor preprost: oko se je spremenilo tako, kot se spreminja celotno telo.

Mladost: rast očesnega zrkla in kratkovidnost

V otroštvu in najstniških letih se dioptrija najpogosteje spreminja zaradi rasti očesnega zrkla. Pri kratkovidnosti se oko ne razvija čisto enakomerno, temveč se podaljšuje v vzdolžni smeri. Zaradi tega se slika izostri pred mrežnico in ne na njej, kar povzroči slabši vid na daljavo.

Napredovanje kratkovidnosti je najbolj izrazito v šolskih letih in običajno traja do zgodnjih dvajsetih let, ko se rast očesa zaključi. V tem obdobju dioptrija pogosto ni stabilna, kratkovidnost ponavadi narašča. V zadnjih letih se vse bolj trudimo z ukrepi, ki upočasnjujejo naraščanje dioptrije. Visoka kratkovidnost namreč ni le problem slabega vida, temveč v odrasli dobi zelo zvečuje tveganje za resne zaplete, zlasti odstope mrežnice. Ti lahko trajno okvarijo vid.

Zdravljenje z atropinskimi kapljicami, posebnimi korekcijskimi stekli očal in defokusnimi kontaktnimi lečami lahko upočasni napredovanje dioptrije. V zadnjih letih se vse več pozornosti namenja tudi vplivom okolja. Raziskave kažejo, da ima zadrževanje na prostem in soncu pomemben zaščitni učinek, zavira podaljševanje očesnega zrkla in s tem upočasnjuje napredovanje kratkovidnosti. Nasprotno dolgotrajno delo na bližino, predvsem z digitalnimi zasloni, povečuje obremenitev oči in je povezano z večjo pojavnostjo kratkovidnosti.

FOTO: Morela

Srednja leta: ko se pojavi starostna daljnovidnost

Po 40. letu se začnejo pojavljati drugačne spremembe. Takrat se začnejo pojavljati težave, ki so posledica starostne daljnovidnosti (presbiopije). Zanjo je značilno postopno slabšanje vidne ostrine na bližino. Najprej to opazimo kot težave pri branju pri slabi svetlobi. Starostna daljnovidnost ni povezana z rastjo očesa, temveč z zmanjševanjem prožnosti naravne očesne leče.

Leča s staranjem postaja bolj toga in se nekoliko odebeli. Vse težje se prilagaja gledanju na različne razdalje. Vid na bližino postaja manj oster, branje pa naporno. Gre za naraven proces, ki prizadene praktično vsakogar.

Bralna očala so preprosta in učinkovita rešitev za boljši vid na blizu. Problem je večji pri tistih z že obstoječo dioptrijo, kjer je treba kombinirati korekcijo za bližino in daljavo. To pomeni več različnih očal ali progresivna stekla. So pa tudi taki, ki bralnih očal preprosto ne marajo zaradi videza. Sem v letih, ko sama to zelo dobro razumem.

Poznejša leta: ko dioptrijo začne spreminjati siva mrena

Pozneje, najpogosteje po 60. letu, se lahko dioptrija začne spreminjati še zaradi nastajanja sive mrene. Pri tem gre za postopno motnenje naravne očesne leče, ki izgublja prozornost in vse slabše prepušča svetlobo.

Zanimivo je, da lahko v začetni fazi siva mrena prehodno izboljša vid na bližino. Ta pojav je lahko zavajajoč, saj nam da lažni občutek boljšega vida. Dolgoročno siva mrena vedno vodi v postopno slabšanje vidne ostrine, več bleščanja in slabši kontrast, kar je še posebej opazno pri vožnji ponoči.

Ko mrena napreduje, je operacija z menjavo očesne leče učinkovita rešitev, ki povrne vidno ostrino. Siva mrena je tudi priložnost za odpravo starostne dioptrije. Z izbiro premium leče lahko hkrati s sivo mreno izboljšamo vidno ostrino na bližino. Z operacijo sive mrene se je možno rešiti tudi očal za branje.

Očala in kontaktne leče: rešitev z omejitvami

Očala in kontaktne leče učinkovito korigirajo dioptrijo, vendar imajo tudi omejitve. Pri višjih dioptrijah lahko debela stekla zožijo vidno polje. Kontaktne leče lahko povzročajo suhe oči in zahtevajo redno nego. Pri športu, potovanjih in drugih dejavnostih so očala ali leče za nekatere moteče, kar je pogosto povod za razmislek o drugih možnostih.

Ko se dioptrija po 20. letu ustali, se lahko razmišlja tudi o trajnejših rešitvah korekcije dioptrije. V mladosti in srednjem življenjskem obdobju to najpogosteje pomeni različne oblike laserske odprave dioptrije, pri katerih s preoblikovanjem roženice povrnemo vidno ostrino na daljavo.

Omenila bi še, da starostna dioptrija po 40. letu ni ovira za operacijo. V tem obdobju le drugače izbiramo način korekcije dioptrije. Pri mnogih je takrat primernejša operacija starostne dioptrije z multifokalno očesno lečo. To je poseg, s katerim obenem odpravimo slab vid na daljavo in starostno dioptrijo. S tem ne izboljšamo le vida na bližino in daljavo, temveč tudi ustavimo napredovanje presbiopije, saj umetna leča s časom ne spreminja svojih lastnosti.

FOTO: Morela

V tem kontekstu odprava dioptrije ni zamenjava za očala, temveč ena od možnosti, ki lahko posamezniku omogoči več udobja in svobode pri vsakdanjih dejavnostih, če se zanjo odloči ob pravem času in na podlagi temeljitega pregleda.

Vid se skozi življenje spreminja zaradi različnih razlogov: v mladosti zaradi rasti očesa, pozneje zaradi izgube prožnosti očesne leče in njenih strukturnih sprememb. Razumevanje teh procesov omogoča bolj premišljene in informirane odločitve o korekciji vida. Sodobna oftalmologija danes ponuja več možnosti kot kdaj prej, zato se lahko korekcija vida prilagodi posamezniku in njegovemu življenjskemu obdobju. Cilj ni popolnost, temveč dober in zanesljiv vid, ki podpira vsakdanje življenje.

Naročnik oglasne vsebine je Očesni center Morela