Zakaj se pri 36 ne nameravam odpovedati dopustom s starši

Ko se je pod kolumno o družinah, ki na dopust hodijo z odraslimi otroki, vnela burna razprava, sem začela razmišljati, zakaj je skupno preživljanje časa s starši za nekatere še vedno nekaj nenavadnega. Pri 36 letih še vedno rada grem kam z mamo in očetom ter sestro.

Čeprav sem med študijem živela v tujini in veliko potujem tudi sama, družinska potovanja ostajajo med mojimi najljubšimi. Ne le zaradi skupnih zanimanj, ampak predvsem zaradi spominov, pogovorov in odnosov, ki se med potjo še poglobijo.

Starša ob tem poudarjata, da je skupno dopustovanje tudi »praktična rešitev«: stroški se razdelijo, mlajši prevzamejo digitalne rezervacije, vsi pa lahko doživijo več. Pravijo, da nekateri dopustujejo, da pobegnejo od stresne službe in odnosov. Spet drugi potujejo zato, da bi našli odgovore o sebi. Lahko pa v odkrivanju neznanih krajev spoznaš tudi veliko stvari o ljudeh, s katerimi si na poti. Zakaj bi se torej odpovedali skupnim potovanjem z ljudmi, ki jih imamo radi? Celotno kolumno preberite na Onaplus.si.

--> Zato pri 36 še vedno rada hodim na dopust s starši