Zakaj so prazgodovinski lovci raje ubijali samice mamutov?

Možnosti genetskih raziskav razkrivajo tudi številne nove zanimivosti iz življenja ljudi in živali v prazgodovini. Med njimi so dognanja znanstvenikov, ki preučujejo davno izumrle dlakave mamute, pomemben plen lovcev ledene dobe v Evraziji in Severni Ameriki. Ena sama žival je namreč dala veliko količino mesa in maščobe, njeno kožo so lahko uporabili za oblačila, iz kosti in oklov so lahko izdelali orodje, orožje in umetnine, večje so lahko uporabili celo kot gradbeni material za zavetišča.

Preberite še: Študija razkriva evolucijo dlakavih mamutov

A ti lovci so bili zelo selektivni pri izbiri mamutov, ki so jih lovili. Znanstveniki so namreč z uporabo genetskih podatkov iz ostankov kosti, ki so jih zbrali na enajstih najdiščih na Poljskem, Češkem, v Avstriji, Nemčiji in Rusiji, odkrili, da so ubijali predvsem samice. Odgovor na vprašanje, zakaj takšno nesorazmerje, še iščejo, je dejala Hannah Moots, raziskovalka v mednarodnem Centru za paleogenetiko in glavna avtorica študije, objavljene v reviji Current Biology.

»Če so dlakavi mamuti živeli v čredah, ki so jih vodile samice – podobno kot pri slonih –, je ena od možnosti, da so se te po pokrajini premikale na bolj predvidljive načine. Danes imajo črede slonjih samic precej stabilna domača območja in vzorce gibanja, medtem ko so samci bolj samotarski in se več potikajo naokoli. Zaradi te predvidljivosti so ljudje v ledeni dobi morda laže našli črede, ki so jih vodile samice,« je pojasnila.

Druga domneva pa je, da je bilo čredo z mladiči najbrž laže ujeti, kot je dodal Love Dalén, evolucijski genetičar in soavtor omenjene študije. Samice so bile tudi manjše od samcev in jih je bilo lažje ubiti. Odrasel samec je tehtal do približno šest ton in je bil visok do približno 3,4 metra, samice pa so imele okoli štiri tone in so bile visoke približno 2,9 metra, je navedel Dalén.

Ljudje, ki so naseljevali območja, kjer so živeli mamuti, so bili nomadski lovci in nabiralci, ki so iskali užitne rastline in lovili različne sesalce iz ledene dobe, vključno z dlakavimi nosorogi, karibuji, bizoni, jeleni in drugimi. Predvidevajo, da so jih gnali v pasti, kot so pečine ali močvirja, preden so jih napadli s sulicami in kopji. Največje lovišče, ki ga omenjajo v študiji, je bilo Kraków Spadzista​ na jugu Poljske in datira v obdobje pred približno 25.000 do 30.000 leti. Vsebuje ostanke več kot sto mamutov, kamnito orodje in dokaze o pokolu teh živali.

Mamuti so v celinski Severni Ameriki in Evraziji izginili ob koncu ledene dobe pred približno 10.000 do 12.000 leti, ko se je podnebje hitro segrelo in so odprta travišča, kjer so se hranili, nadomestili gozdovi in mokrišča. Zadnji mamuti so naseljevali otok Wrangel, osamljeno postojanko ob obali Sibirije, preden so dokončno izumrli pred približno 4000 leti.