Zdravstveni zapleti na letalih: kdaj pilot sklene, da je pristanek nujen

Zdravstveni zapleti na letalih, kakršnemu so bili priča potniki na krovu letala družbe Lauda Europe na zagrebškem letališču Franjo Tuđman, ko je pred vzletom umrl potnik, niso med pogostimi dogodki, vendar jih letalske družbe zaradi velikega števila potnikov seveda ne morejo izključiti.

Nedavna študija, ki je zajela skoraj 78.000 zdravstvenih dogodkov pri 84 letalskih družbah, je pokazala, da se večina primerov konča brez spremembe poti leta. Posadka lahko številne težave reši že na krovu z osnovno zdravstveno oskrbo, medicinsko opremo in podporo zdravnikov na tleh.

Med najpogostejšimi zdravstvenimi težavami na letalih so omedlevica, prebavne težave, težave z dihanjem ter nevrološki in srčno-žilni zapleti. Prav ti, skupaj z možgansko kapjo in nenadnimi spremembami zavesti, so bili po ugotovitvah raziskave med najpogostejšimi vzroki za preusmeritev letala.

Prvi odziv je v rokah kabinskega osebja

Evropsko združenje kabinskega osebja EurECCA poroča, da je ena najpomembnejših nalog kabinske posadke zagotavljanje varnosti potnikov, kamor sodijo odzivi ob zdravstvenih težavah. Čeprav člani posadke niso zdravstveni delavci, so usposobljeni za prvo pomoč, oceno resnosti stanja in uporabo osnovne medicinske opreme.

V Zagrebu v letalu pred vzletom umrl potnik, letalo kljub temu vzletelo

Ob zdravstvenem zapletu mora posadka najprej ostati mirna, ugotoviti, kaj se je zgodilo, preveriti stanje potnika in zbrati čim več informacij o simptomih, morebitnih boleznih, zdravilih in alergijah. Če je stanje resnejše, lahko zaprosi za pomoč zdravnika ali drugega zdravstvenega delavca med potniki.

Evropska pravila za usposabljanje kabinskega osebja določajo, da mora njihovo izobraževanje vključevati obravnavo različnih zdravstvenih nujnih primerov, tudi astme, alergijske reakcije, šok, sladkorno bolezen, epilepsijo, možgansko kap in srčni infarkt. Usposobljeni morajo biti tudi za oživljanje ter uporabo prve pomoči in nujne medicinske opreme.

Kakšna pomoč je na voljo na letalu?

Na letalu sta ponavadi dva tipa medicinske opreme. Prvi je komplet prve pomoči, namenjen manjšim poškodbam in zdravstvenim težavam, drugi pa nujni medicinski komplet za resnejše primere. EurECCA pojasnjuje, da se njuna vsebina razlikuje, nujni medicinski komplet pa je namenjen predvsem uporabi usposobljenega osebja oziroma zdravstvenih delavcev pod pogoji, ki jih določajo postopki letalske družbe.

Pregled zdravstvenih postopkov pri velikih letalskih družbah, objavljen v reviji Medicina, ugotavlja, da večina večjih prevoznikov zagotavlja medicinsko opremo, usposabljanje posadke in možnosti sodelovanja z zdravstvenimi strokovnjaki. Nekatere družbe imajo na letalih tudi avtomatske defibrilatorje.

Najpogostejši ukrep pri zdravstvenih zapletih na letalu je dovajanje dodatnega kisika. Analiza v reviji JAMA Network Open je pokazala, da je bil kisik uporabljen v približno 40 odstotkih primerov, saj višina in znižani tlak v kabini pri nekaterih potnikih poslabšata težave z dihanjem ali srčno-žilne bolezni.

Pomembno vlogo imajo zdravniki na tleh

Če stanje potnika ni jasno ali zahteva dodatno presojo, se posadka lahko poveže z zdravstvenimi strokovnjaki na tleh. Ti lahko pomagajo pri oceni simptomov, predlagajo nadaljnje ukrepe in svetujejo, ali je treba letalo preusmeriti.

Raziskava v reviji Medicina poudarja, da telemedicinska podpora omogoča neposredno povezavo med letalom in zdravstvenimi strokovnjaki na tleh. Posadka lahko posreduje informacije o stanju potnika, zdravniki pa pomagajo pri odločanju in pripravi zdravstvene oskrbe po pristanku.

Kdo odloči, ali bo letalo pristalo?

Čeprav zdravniki lahko priporočijo preusmeritev, končno odločitev sprejme kapitan letala. Pri tem odločitev ni odvisna samo od zdravstvenega stanja potnika, ampak tudi od operativnih dejavnikov.

Glavni pilot pri presoji upošteva: resnost zdravstvene težave, možnost poslabšanja, čas do cilja, bližino ustreznega letališča, vremenske razmere, količino goriva in možnost zagotavljanja nujne zdravstvene pomoči po pristanku.

Pri nekaterih letih, predvsem čez oceane ali na oddaljena območja, takojšnji pristanek ni vedno mogoč. FOTO: Nathan Howard/Reuters

Pri nekaterih letih, predvsem čez oceane ali oddaljena območja, takojšnji pristanek ni vedno mogoč. V takšnih primerih je najpomembnejši cilj stabilizirati potnika in zagotoviti čim varnejši prihod do primernega letališča.

Podatki iz raziskave JAMA Network Open kažejo, da je bilo zaradi zdravstvenih dogodkov preusmerjenih približno 1,7 odstotka letov. Najpogostejši vzroki so bili srčni zapleti, možganska kap in spremembe zavesti.

Komunikacija je ključna

Ob zdravstvenem dogodku mora posadka poleg oskrbe potnika skrbeti za učinkovito komunikacijo. Pregled v reviji Medicina poudarja, da so jasna navodila in izmenjava informacij med kabinskim osebjem, piloti, zdravstvenimi strokovnjaki na tleh in po potrebi drugimi potniki ključni za uspešno obvladovanje situacije.

EurECCA opozarja, da bi bilo za še boljši odziv nujno bolj enotno usposabljanje kabinskega osebja in jasnejši postopki za različne zdravstvene scenarije, tudi za nalezljive bolezni na letalih.

Zdravstveni zapleti so neizogibni del letalskega prometa

Raziskave kažejo, da so zdravstveni dogodki na letalih kljub redkosti neizogiben del sodobnega letalskega prometa. Zaradi posebnih pogojev potovanja, na primer, manjše količine kisika v kabini, omejenega gibanja in dolgotrajnega sedenja, so nekateri potniki lahko bolj izpostavljeni zapletom.

Prav zato družbe stavijo na usposobljeno posadko, ustrezno medicinsko opremo in hitro povezavo z zdravstvenimi strokovnjaki. Ko se na letalu zgodi zdravstvena težava, je cilj postopka vedno enak: potnika čim prej stabilizirati in sprejeti najvarnejšo odločitev za vse na krovu.