Znani perutninar prejel še najvišje odlikovanje v čebelarstvu

V duhu bogate čebelarske tradicije in skrbi za ohranjanje čebelarstva v Sloveniji in EU je v prostorih Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) na Brdu pri Lukovici potekal 75. občni zbor zveze. Dogodek, ki vsako leto združi čebelarje z vseh koncev Slovenije, se je začel slovesno, saj so pevci Moškega komornega zbora ČZS z ubranim petjem čebelarske himne ustvarili ponosno in povezovalno vzdušje.

Letošnjega zbora se je udeležilo 119 od 208 delegatov čebelarskih društev iz vse države, ki so soglasno sprejeli vse predlagane sklepe. V znak spoštovanja do znanja in dediščine so čebelarska društva prejela knjigo o Avgustu Bukovcu, enem izmed pomembnih imen slovenskega čebelarstva.

Med štirinajstimi prejemniki najvišjih priznanj Antona Janše I. stopnje je Mirko Kaučič iz Gornjih Ivanjcev pri Gornji Radgoni, ki čebelari v okviru dopolnilne dejavnosti na znani kmetiji v domačem kraju. Mirko Kaučič, ki je več desetletij na najvišjih funkcijah (predsednik, tajnik, blagajnik, član UO), najprej v ČD Videm-Negova, nato ČD Negova, kjer je tudi aktualni predsednik, ter v regijski zvezi in ČZS, je strasten čebelar in še vedno čebelari s 150 čebeljimi družinami. S svojo ljubeznijo privablja številne člane, da se vključijo v društveno dogajanje.

Po njegovi zaslugi so otroke v negovski osnovni šoli začeli spodbujati k čebelarstvu. Svoje delo je izkazal tudi kot blagajnik in predsednik čebelarskega društva. Za svoje dosedanje delo na področju čebelarstva je med drugimi prejel odlikovanji Antona Janše III. in II. stopnje, zdaj pa še najvišje, Janševo odlikovanje I. stopnje.

Ni mačji kašelj sam pri čebelah delati več kot 4000 ur na leto. Z eno čebeljo družino je na leto treba delati do 30 ur. Vsestranski Mirko sam sicer ne zmore vsega, še posebej ne pri prodaji medu. Zato imajo na veliki kmetiji več zaposlenih. Mirko Kaučič se ponaša tudi z visoko usposobljenostjo za čebelarjenje, saj je opravil številna izobraževanja in usposabljanja, med drugim ima certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji, ki ga je pridobil leta 2004 na Srednji kmetijski šoli Rakičan.

Občni zbor ČZS ni bil le formalno srečanje, temveč praznik skupnosti. FOTO: Oste Bakal 

Prejemniki priznanj in odlikovanj

Pomemben del občnega zbora je bila podelitev priznanj in odlikovanj Antona Janše. Ta so bila podeljena posameznikom in društvom za dolgoletno delo, predanost in pomemben prispevek k razvoju čebelarstva, in sicer: odlikovanja Antona Janše III. stopnje (50 let delovanja): ČD Šenčur, ČD Braslovče, ČD Tišina; odlikovanja II. stopnje (70 let delovanja): ČD Sveti Jurij v Slovenskih goricah (Jurovski Dol); Odlikovanja I. stopnje (90 let delovanja): ČD Stična, ČD Dobrna. Častna diploma Antona Janše (150 let delovanja) je šla v roke ČD Henrika Peternela Celje.

Odlikovanja Antona Janše I. stopnje so prejeli tudi zaslužni posamezniki: Janez Petač (na predlog ČD Goriče), Ivan Rop (ČD Janeza Goličnika Mozirje), Marjan Časar (ČD Lendava), Aleš Rodman (ČD Kras-Brkini), Martin Šircelj (ČD Trebelno Mokronog), Alojz Lipnik (ČD Slivnica pri Mariboru), Mirko Kaučič (ČD Negova), Andrej Gostiša (ČD Vrhnika), Branko Bratinščak (ČD Ljutomer), Andrej Komac (ČD Tržič), Miroslav Rataj (ČD Žerjav), Jure Bojanič (ČD Kranj) in Tatjana Vedlin (ZČD Ptuj).

Pomemben del občnega zbora je bila podelitev priznanj in odlikovanj Antona Janše. FOTO: Oste Bakal 

Za predano delo z mladimi je Blaž Lovrič prejel značko zvestobe in priznanje za 20-letno mentorstvo v čebelarskem krožku OŠ Selnica ob Dravi. Predsednik ČZS Boštjan Noč je podelil tudi posebna priznanja za leto 2026 posameznikom in čebelarstvom, ki pomembno prispevajo k razvoju, izobraževanju in promociji čebelarstva, med drugim na področju mentorstva, projektov ter promocije medu iz evropskih shem kakovosti: Petru Babniku za aktivno delo na področju čebelarstva v Vojniku, Suzani Pacek za vztrajno in aktivno delo na področju mentorstva v čebelarskem krožku, Marjanu Kodermanu za projekt čebelarske učilnice na prostem v Dobu pri Domžalah, Nini Ermenc Pangerl in Francu Pangerlu za večletno uspešno sodelovanje na Celjskem sejmišču, Mirku Razingarju za aktivno povezovanje praporščakov na Gorenjskem, Tomislavu Strgulcu za aktivno pisanje mesečnih rubrik Delo čebelarja v Slovenskem čebelarju v letu 2025, Čebelarstvu Gradišar, Čebelarstvu Smrdel, Čebelarstvo Vidić iz Ljubljane in Čebelarstvo Žvikart iz Slovenskih Konjic za aktivno promocijo medu iz evropskih shem kakovosti.

Po uradnem delu zbora je sledil prijeten zaključek dneva z ogledom razstave, nato pa so se udeleženci odpravili na malico v gostišče Čebelica, kjer se je v sproščenem vzdušju nadaljevalo druženje. Takšni trenutki, prepleteni s pogovorom, izmenjavo izkušenj in pristnim čebelarskim tovarištvom, dajejo občnemu zboru poseben pomen. Občni zbor ČZS tako ni bil le formalno srečanje, temveč praznik skupnosti, ki s svojim delom ohranja tradicijo, skrbi za naravo in gradi prihodnost slovenskega čebelarstva.