»Dejstva so temelj vsake demokracije«

Pogovor s Henk van Essom: Lažna novica je kot čokolada.
Objavljeno
01. april 2017 16.41
Nederland, Rotterdam, 25-01-2013 foto: Bram Budel. Portret van internet zoek deskundige en onderzoeksjournalist Henk van Ess. Voor de special zoeken op internet.
Katarina Bulatović
Katarina Bulatović
Lažne novice so škodljive, ker lahko povzročijo konflikte, ki lahko vodijo celo v vojno, je bil jasen dolgoletni nizozemski ­preiskovalni novinar Henk van Ess. Strokovnjak za nove medije in podatkovno novinarstvo, ki­ poučuje na več evropskih univerzah, svetuje novinarjem in velikim organizacijam, kot so Združeni narodi, v času vzpona lažnih novic kljub temu ne zre pesimistično na prihodnost novinarstva. Ravno nasprotno.

Zdi se, da imajo novinarski prispevki, znanstvene raziskave,­ govorice in teorije zarote še posebej po ameriških volitvah in referendumu Velike Britanije, na katerem so se odločili za izstop iz EU, predvsem na spletu včasih enako težo. Zakaj je tako?

Že v času Obamovega prvega predvolilnega boja pred osmimi leti so se velike ameriške medijske hiše, kot sta ABC in CBS, odločile za preverjanje dejstev o kandidatih, kar je ne nazadnje nekaj, zaradi česar novinarstvo sploh obstaja. Trump in brexit sta okrepila lažne novice, poznamo pa jih že vsaj deset let.

Kdo je kriv za njihov vzpon?

Mediji so zašli v plesu z javnostjo. Vedno več novinarjev se sooča s pritiski, ker morajo zaradi upada prihodkov in odpuščanj proizvesti več z manj denarja. Temu se nekateri prilagajajo tako, da se lotevajo trivialnih novic, ki ne temeljijo na dejstvih, javnost pa pri tem vseeno uživa. Tudi novinarji so se spremenili. Ne maram posploševanja – veliko je takšnih, ki svoje delo opravljajo izvrstno. Vendar med poučevanjem študentov vse bolj ugotavljam, da novinarstvo razumejo kot katerokoli drugo službo. Večina tistih, ki so novinarji več kot desetletje, ne dela samo zato, ker mora preživeti, ampak ker morajo poznati ­resnico.

Zakaj je preverjanje dejstev za ohranitev demokracije tako pomembno?

Dejstva so osnovno družbeno tkivo in temelj vsake demokracije. Zdrav­stvenega sistema, denimo, ne moremo reševati z mnenji in čustvi. Problem je, ko začnejo vplivneži manipulirati z dejstvi in jih izkoriščati sebi v prid, zaradi česar ljudje sploh ne vedo več, komu lahko zaupajo. Vlade so vedno bolj represivne in zvite, kar jim moramo preprečiti. Zato trenutno potrebujemo novinarje bolj kot kadarkoli prej. Ko se ti začnejo izogibati postavljanju neprijetnih vprašanj odgovornim, je čas za alarm.

Kako lahko medijske hiše preprečijo porast lažnih novic?

Ironično je, da imajo množični mediji težavo, ker želijo vsem ustreči. Bijejo boj z informacijami in vse bolj izgubljajo. Tradicionalna industrija tiska je zelo verjetno umirajoča panoga. Časopisi bi morali opustiti tiskane izdaje in vse bolj graditi na spletu, ki je odgovor na vprašanje, kako lahko mediji ­preživijo.

Ni tako preprosto. Večina časopisov še vedno diha predvsem zaradi zakupa oglasnega prostora v tiskanih izdajah.

Me veseli, da je še vedno tako, vprašanje pa je, kako dolgo še. Zakaj bi se bralci vračali k njim, če lahko enake informacije najdejo zastonj kjerkoli na spletu in v drugih medijih? Sem velik zagovornik teorije dolgega repa. Mediji bi morali okrepiti področja, na katerih so njihovi novinarji najboljši. S tako imenovanimi dragulji medijske hiše bi prepričali javnost, da se vedno znova vrne k njim. Potreba po zgodbah bo vedno večja, spremenila se bo samo oblika. Čudovito se mi zdi, da ima skoraj vsaka evropska država neprofitne novinarske organizacije, ki z donacijami financirajo posamezne preiskovalne zgodbe. Tukaj je gotovo prihodnost.

Naloga vseh novinarjev je dobro poznati svoje bralce in se jim s prispevki približati na razumljiv način. Da bi to dosegli, se je treba neprestano izobraževati o najnovejših in najboljših orodjih, ker se vse tako hitro spreminja. Ko se naučijo selekcionirati informacije, ki jih najdejo na spletu, lahko tudi bolje presodijo, katere informacije in vire uporabiti pri delu.

Kakšne so lahko posledice lažnih novic?

Lažna novica je kot čokolada. Ima vpadljiv naslov in fotografijo, kar bralca zadovolji podobno kot sladkor. Vendar užitek je kratkoročen, potem potrebuje še eno in še eno. Mislim, da lahko lažne novice spodbudijo nove konflikte in ne nazadnje povzročijo celo vojno.

Del javnosti se ne zaveda njihove problematičnosti. Je ena od rešitev za večjo ozaveščenost o pomenu dejstev in kakovostnih medijev medijska vzgoja?

Zagotovo. Prepričan sem, da bi medijsko opismenjevanje moralo biti obvezen predmet v vsaki osnovni in srednji šoli, pa tudi na univerzah. Vsak zna najti informacije na spletu, prava umetnost pa je vedeti, katere uporabiti. Veste, Trump in brexit sta za novinarstvo velik blagoslov. New York Times in nekateri drugi mediji so, recimo, v tem času dobili občutno več naročnikov, ker so ljudje končno dojeli, da morajo nekaj storiti.

Lahko regulacijo lažnih novic prepustimo socialnim omrežjem ali bi za to morale poskrbeti posamezne države?

Če želimo odgovoriti na to vprašanje, moramo najprej definirati lažne novice, ker nimamo enotne opredelitve. Vsaka novica bi morala odgovoriti na pet osnovnih vprašanj – kdo, kaj, kje, kako in zakaj. Zame je lažna novica tista, ki napačno odgovori na vsaj eno od prvih štirih. Trump jih razume popolnoma drugače. Zato mislim, da so najboljši odgovor na lažne novice preiskovalne zgodbe neodvisnih novinarskih organizacij, kot je Pro Publica v ZDA ali Correctiv v Nemčiji.

Pred meseci je obkrožila splet novica, da je papež Frančišek podprl kandidaturo Donalda Trumpa. Kako bi lahko vsak v nekaj korakih preveril, ali je to res lažna novica?

Ko naletim na sumljivo novico, najprej preverim, ali so o tem poročali mediji, ki jim običajno zaupam. Drugič, naslov novice prekopiram v iskalnik google pod zavihkom novice. Če ne dobim nobenega zadetka, je to verjetno nekaj, kar nima smisla. V iskalniku preverim tudi izvor in datum fotografije. Pogledam še količino oglasov na spletni strani. Če več kot polovico prekrivajo oglasi, ostalo pa so informacije, gre verjetno samo za nabiranje klikov.

Ko je novinar francoski predsedniški kandidatki Marine Le Pen pred kratkim postavil neprijetno vprašanje, se ga je njen varnostnik znebil. Trump je kmalu po izvolitvi označil novinarje za nagnusna bitja. Zdelo se je, da se vračamo v obdobje, ko svoboda tiska v večini držav ni bila nekaj samoumevnega. Toda vi ste optimist.

Dejanji me nista presenetili. Vsaka novinarska konferenca je cirkus. Nikoli ni kraj, kjer bi novinar dobil zgodbo. Ustvarijo jo preiskovalni novinarji, ki jih ne vodi samo radovednost, ampak vneta želja po razkritju nepravilnosti. Najboljše zgodbe so vedno posledica zastav­ljanja najosnovnejših vprašanj. Če jih želi novinar razložiti javnosti, jih mora najprej sam razumeti.