Grozi švicarski urarski industriji ledena doba?

Celo nekateri vodilni v urarski industriji se bojijo Appla, tudi ker so ure pogosto samo znamke.

Objavljeno
14. marec 2015 10.51
Matjaž Ropret, Infoteh
Matjaž Ropret, Infoteh
Marsikdo ob omembi Applove ure le odmahne z roko, toda soustanovitelj največjega svetovnega proizvajalca klasičnih ur se je boji. Elmar Mock, ki je v 80. letih prejšnjega stoletja pomagal postavljati na noge skupino Swatch, celo napoveduje ledeno dobo za švicarsko urarsko industrijo.

»Applu bo uspelo hitro in bo spravil tradicionalno urarsko industrijo in z njo povezane službe v Švici pod velik pritisk. Vse v cenovnem razredu med petsto in tisoč franki je ogroženo. Pričakujem prihod ledene dobe,« je za Bloomberg razpredal Mock. Kdo je pravzaprav ogrožen, kdo sestavlja švicarsko urarsko industrijo, ki na leto izvozi skoraj 30 milijonov ur in ustvari 38 milijard frankov prihodkov?

Udarci naftne krize

Največje urarsko podjetje je prav Swatch, ki združuje znamke kot Blancpain, Breguet, Certina, Hamilton, Longines, Omega, Rado, Tissot in seveda Swatch. Nastalo je leta 1983, ko sta se na zahtevo švicarskih bankirjev in po večletnem prigovarjanju Nicolasa Hayeka združila takrat največja švicarska urarska koncerna SSIH in ASUAG.

Oba sta bila insolventna, saj sta ju v sedemdesetih močno prizadeli naftna kriza, ki je pomenila manjšo prodajo predvsem prestižnih izdelkov, ter ofenziva japonskih proizvajalcev s cenejšimi kvarčnimi urami. Tako je nastalo združeno podjetje SMH (Société de Microélectronique et d'Horlogerie, Združenje za mikroelektroniko in urarstvo), ki se je leta 1998 preimenovalo v Swatch.

Na čelu je bil vse do nenadne smrti leta 2010 Nicolas Hayek, ki je sredi osemdesetih postal tudi glavni lastnik koncerna. Zdaj Swatch vodi njegov sin Nick Hayek ml. Na pobudo starejšega Hayeka, poslovneža libanonskega rodu, ki se je pred urarstvom ukvarjal predvsem s svetovanjem, je podjetje v osemdesetih tudi dalo na trg znamko poceni ur Swatch, ki je na japonski izziv odgovorila predvsem z barvami in oblikovanjem, ne s tehnološkimi rešitvami.

Švicarji so prebrodili že več kriz

Kriza v sedemdesetih ni bila prva, ki je udarila švicarske urarje. Ti so večinoma odprli svoje delavnice, ki so prerasle v resna podjetja, v drugi polovici 19. stoletja. Velika depresija leta 1929 jih je prisilila v prvo združevanje. Tako sta se leto kasneje združili podjetji Omega in Tissot v koncern SSIH (Société Suisse pour l’Industrie Horlogère, Švicarsko združenje urarske industrije).

Leta 1931 pa so proizvajalci delov in mehanizmov ustanovili ASUAG (Allgemeine Schweizerische Uhrenindustrie AG, Skupna švicarska urarska industrija). Obe združbi sta skozi leta prevzemali in priključevali tako domače kot tuje proizvajalce.

Poleg Swatcha nekatere prestižne švicarske znamke obvladujeta še koncerna LVMH Moët Hennessy Louis Vuitton (Hublot, Tag Heuer, Zenith) in Richemont (Baume & Mercier, IWC, Jaeger-LeCoultre, Piaget), nekatere pa so samostojne, denimo Patek Philippe in Rolex. S temi tekmujejo japonski, ameriški in drugi proizvajalci. Največji med nešvicarskimi so japonski Casio, Citizen (pred leti je prevzel tudi ameriško podjetje Bulowa) in Seiko ter ameriški Timex. Podobno kot pri sončnih očalih ali drugih modnih dodatkih je tudi pri urah pogosto zgolj znamka v lasti nekega koncerna, ki nato odda izdelavo nekomu drugemu, najpogosteje Swatchu.

Oznaka Swiss made (švicarska izdelava) na uri pove, da je več kot polovica sestavnih delov dejansko švicarskega izvora. Zato tudi pametne ure, ki jih snujejo Omega, Tag Heuer in drugi, te oznake večinoma ne bodo imele. Celotna elektronika je namreč azijska.