Tiskane izdaje
Januarja se nam je na sejmu Ces zdelo, da se uresničujejo sanje. Lenovo je v precej nepričakovani poplavi privlačnih prenosnikov prikazal morda najbolj obetavnega med vsemi − thinkpad x1 yogo. V njem je združil najboljše lastnosti družin thinkpad in yoga, kot prvi pa je dodal še zaslon oled.
Thinkpadovske lastnosti so odveč
Zdaj smo ta prenosnik preizkusili, sanje pa so še naprej neuresničene. Sam prenosnik je nedvomno kakovosten, čeprav predrag, in zagotovo bo uporabnikom dobro služil. Toda poroka obeh prenosniških filozofij, malce staromodne thinkpadovske s prepoznavno rdečo krmilno paličico in tremi fizičnimi tipkami nad sledilno ploščico ter novodobne yogine s povsem vrtljivim zaslonom na dotik, pravzaprav nima nikakršnega smisla.
Komur so blizu tako imenovani križanci, ki jih proizvajalci potiskajo v ospredje zadnja leta, torej prenosniki, ki so lahko tudi tablice ali še kaj tretjega, ne bo imel prav nobene ideje, kaj početi s paličico in tipkami. Vse bo veliko lažje in hitreje opravil z večprstnim drsenjem in dotikanjem po zaslonu in sledilni ploščici.
Kdor pa je navajen na klasično upravljanje s tipkami in paličico, bo verjetno preziral misel, da bi se dotikal zaslona, še ploščica se mu bo zdela neprimerna za resno delo. Skratka, kar uporablja en del ciljne publike, je odveč drugemu. Zato se v praksi izkaže, da je kombiniranje obojega v enem izdelku zapravljanje časa inženirjev. Bolje je, da Lenovo ostane pri dveh ločenih modelnih linijah, tudi izdelki bodo zaradi tega najbrž rahlo cenejši.
Nekateri dodatki so kljub vsemu dobrodošli
Nekatere druge thinkpadovske pridobitve so seveda dobrodošle, a prav tako ne nujne. Materiali, torej plastika, so taki, kot jih poznamo pri prenosnikih z rdečo piko. Toda najboljši modeli iz družine yoga tudi niso bili slabo izdelani, zato je tu morda pridobitev kvečjemu malo boljša odpornost proti vodi.
Tipkovnica že dolgo ni več taka, kot so jo čislali še uporabniki IBM-ovih thinkpadov. Uporaben, predvsem za poslovne kupce, je lahko priključek za priklopno postajo. V prenosnik je mogoče vstaviti tudi kartico sim za povezavo v omrežje lte ter pomnilniško kartico micro sd. Zdi se nam, da je čitalnik zanjo bolj namenjen povečevanju vgrajenega prostora za podatke kot prenašanju datotek s fotoaparata ali kakšne druge naprave. Izveden je namreč skrajno nerodno. Reža je zadaj in poklopca ni mogoče odpreti, če je zaslon v običajnem položaju, če pa nato ostane odprt, ga lahko uporabnik hitro polomi, ko začne vrteti zaslon.
Ostane še pisalo, ki se ga bodo razveselili oblikovalci, ilustratorji, arhitekti in še kdo, vsi drugi pa ga bodo pustili tam, kjer je. Morda ga bodo izvlekli enkrat in hitro spet pospravili. Bolj nas je razveselil čitalnik prstnih odtisov za prijavo v sistem, kakršnega poznamo s pametnih telefonov.
Dober, ampak predrag prenosnik
Žal v preizkus nismo dobili različice z zaslonom oled, ki je tista prava, velika novost prenosnika x1 yoga. Res je, s takšnim zaslonom bi bil verjetno še dražji, ampak po videnem na Cesu je to nekaj povsem drugega kot še tako dobri zasloni lcd. Vgrajeni je kar spodobne vrste, ima visoko razločljivost, morda celo previsoko za 13-palčno diagonalo in sposobnost oken za prilagajanje vsebine več točkam na zaslonu. Vidni koti so dobri in barve prav tako, toda tiste oledovske črnine in kontrastov pač ni. Tudi že lepše prenosniške zaslone smo videli.
O zmogljivostih ni vredno izgubljati besed, računalnik je absolutno kos vsem nalogam. Bi pa za dva tisočaka in pol, na kolikor ga cenijo pri Lenovu, po našem mnenju moral imeti vgrajenega več delovnega pomnilnika od osmih gigabajtov in več kot 256-gigabajtni disk ssd. Prenosnik je tanek in lahek, a kljub temu dovolj robusten. Neizpodbitno je dober izdelek, se nam pa, če ostanemo pri Lenovu, zdita thinkpad x1 carbon ali yoga 900 precej bolj smiseln nakup.
