Navdušenje nad zabavno elektroniko kar ne pojenja

Trg je marsikje zasičen, telefoni niso več hit, a proizvajalci in analitiki vedno vidijo priložnost za rast.

Objavljeno
03. maj 2016 11.16
Matjaž Ropret
Matjaž Ropret

Se navdušenje množic nad domačimi in osebnimi tehnološkimi pripomočki zmanjšuje? Zadnji prodajni rezultati pametnih telefonov bi že lahko kazali na to, a ni vse tako preprosto. In nekateri drugi podatki in nenehno zanimanje za velike sejme zabavne elektronike menda potrjujejo, da nas tovrstne igrače še vedno privlačijo.

Po dolgem času stagnacija prodaje pametnih telefonov

Analitska hiša IDC je objavila podatek, da prodaja pametnih telefonov v letošnjem prvem četrtletju po dolgem času ni zrasla. Bila je skorajda enaka kot v lanskih prvih treh mesecih. Lanska številka prodanih telefonov se je ustavila pri 334,3 milijona, letos pri 334,9 milijona, teh 600.000 izdelkov pa ne predstavlja statistične razlike pri tako veliki skupni številki. Podobno so izračunali v podjetju Counterpoint, kjer so tako lani kot letos v prvem četrtletju našteli 344 milijonov prodanih pametnih telefonov.

Je torej norije konec? Ne povsem, zagotovo pa je ta trg postal zrel in nekoliko zasičen. Ker so tudi cenejši telefoni že nekaj časa dovolj dobri, imajo njihovi lastniki manj razlogov za nakup novega vsaki dve leti ali še pogosteje. A po drugi strani je marsikje po svetu ta naprava postala glavni osebni računalnik in še vedno je veliko ljudi v državah v razvoju, ki prehajajo z običajnih mobilnikov na pametne. Zasičenost se kaže predvsem v Evropi in Severni Ameriki. Rast pa se je ustavila tudi na Kitajskem. Eden od vzrokov, da je v prvem četrtletju ničelna, čeprav vsi analitiki za letos napovedujejo približno sedem- ali osemodstotno, je v Applovih rezultatih. Drugi največji proizvajalec pametnih telefonov je v začetku leta doživel prvi padec prodaje, odkar je pred devetimi leti predstavil iphone. Glavni vzrok pa je, da je konec leta 2014 in v začetku lanskega imel fantastične številke, ko je v trgovine poslal večja iphone 6 in 6 plus. Naslednika 6s in 6s plus nista spodbudila takega zanimanja, ker ni šlo več za preskok na konkretno večji zaslon niti za opazno izboljšano tehnologijo.

Je Oppo nova zvezda?

Med proizvajalci so najbolj zanimiva dogajanja za prvo, za zdaj nedotakljivo dvojico Samsunga in Appla. Na tretjem mestu se je še utrdil Huawei, ki je prodajo s približno 17 milijonov povečal na skoraj 28 milijonov pametnih telefonov v prvih treh mesecih leta. Toda potem številke postanejo dvomljive. IDC je na četrto in peto mesto postavil kitajski podjetji Oppo in Vivo, prvemu je pripisal 18,5 milijona, drugemu pa 14,3 milijona prodanih pametnih telefonov. Iz prve peterice naj bi tako izpadla prav tako kitajska Lenovo (skupaj z Motorolo) in Xiaomi. Counterpoint in Strategy Analytics sta objavila drugačno sliko. Prvi je na četrto mesto postavil Xiaomi s 14,5 milijona, na peto pa LG z milijonom telefonov manj. Oppu je pripisal le 13,3 milijona prodanih izdelkov, kar 5,5 milijona manj kot IDC. Drugi ima na četrtem mestu Oppo, vendar s 15,5 milijona (torej ravno na sredi med podatkoma preostalih dveh analitskih hiš), na petem mestu pa Xiaomi.

Vsekakor kitajski proizvajalci bijejo hud boj za prestižna mesta pri vrhu in za preboj tudi na druge trge. V senci omenjenih in še nekaj večjih (TCL-Alcatel, Meizu, ZTE) je kopica manjših, v Evropi še manj znanih znamk. Kot je poudaril Gerard Tan iz analitskega podjetja GfK, je bilo lani v Aziji in Oceaniji v prodaji 23.000 modelov pametnih telefonov, bitka na trgu, čeprav dobičkov skorajda ni, je izjemna. Huawei, Oppo, Vivo in podobni poskušajo s širokim naborom izdelkov tudi v višjih cenovnih segmentih in tehnološkimi inovacijami – dvojnim fotoaparatom, vrtljivim fotoaparatom, ukrivljenimi zasloni –, medtem ko se mnoga podjetja osredotočajo izključno na nizkocenovne izdelke.

Azijski trgi so nenasitni

Podobno je tudi na marsikaterem drugem področju. Kitajski proizvajalci nižajo cene in uspevajo predvsem na domačem trgu in morda še na nekaterih sosednjih. V globalnem merilu pa še vedno kraljujejo korejski, japonski, evropski in ameriški proizvajalci. Vseeno v GfK opažajo, da na Kitajskem bistveno hitreje raste prodaja t. i. pametnih in povezanih naprav, ker jih tamkajšnji proizvajalci v navezi z velikimi trgovci ponujajo za skoraj isto ceno kot tiste brez pameti. To velja tako za televizorje kot za pralne stroje in druge naprave. Zdi se tudi, da se tamkajšnjim kupcem te funkcionalnosti zdijo veliko bolj atraktivne kot evropskim, ki pogosto prezirajo »pamet« v domačih napravah in je niti ne uporabljajo, tudi če jo naprava ima.

Prav zaradi Kitajske in drugih azijskih ter tudi afriških trgov so v GfK prepričani, da bo celotna industrija zabavne elektronike še nekaj let dosegala rast. Vedno se najde kakšno novo področje, če »stara« stagnirajo. Resda je količina na leto prodanih televizorjev že nekaj časa približno konstantna, prodaja osebnih računalnikov upada, prav tako tablic, pametni telefoni, kot rečeno, ne vlečejo več tako kot pred dvema ali tremi leti, toda na obzorju so nove uspešnice. Vsaj kratkotrajne. Analitiki omenjajo pametne ure, povezane zdravstvene pripomočke, brezpilotne letalnike (drone), naprave za pametni dom. Pa tudi pripomočke za navidezno resničnost. Pri vseh so količine za zdaj dokaj majhne, merijo jih v nekaj milijonih na leto. Vendar za pametne ure analitske hiše napovedujejo skok na nekaj deset milijonov v letu ali dveh. Prav tako se hitro povečuje razširjenost dronov. Izdelki za pametni dom so aktualni v nekaterih koncih sveta in manj zanimivi v drugih. Medtem ko se o rekreativnih zapestnicah in podobnih napravah, tako kot o akcijskih kamerah ali tablicah, zdi, da so že dosegle večino potencialnih uporabnikov in da se bo odslej predvsem nadomeščalo obstoječe naprave z novimi, izboljšanimi, z več funkcionalnostmi in daljšim trajanjem baterije.

Še je zanimanje za sejme

Čeprav prvi sejem CE China v Shenzhenu tega ni povsem potrdil, večji organizatorji tovrstnih dogodkov v »starem« svetu zatrjujejo, da zanimanje zanje kvečjemu raste. Prvi mož Messe Berlin Christian Göke zagotavlja, da je njihov glavni dogodek, sejem zabavne elektronike in bele tehnike IFA, še naprej razprodan. Berlinsko sejmišče je vsako leto v prvih dneh septembra popolnoma zapolnjeno – 150.000 kvadratnih metrov razstavnih površin zakupijo podjetja iz panoge. Obiskovalcev so lani našteli 240.000, od tega 142.000 »profesionalcev«, sejem je pokrivalo več deset tisoč novinarjev in blogerjev, na njem pa so razstavljavci in kupci sklenili za 4,7 milijarde evrov poslov (naročil). Od tega seveda velik delež odpade na različno drobno kramo, kot so ovitki za telefone in podobno, toda televizorji in druge drage naprave so še vedno v ospredju.

Industrija potrošniške elektronike vedno najde kaj, kar je kupcem všeč. Četudi nekoliko na silo in samo za kratek čas. Do naslednje velike novosti.