Tiskane izdaje
Ministrstvo za javno upravo je tik pred poletnimi počitnicami v javno posvetovanje poslalo predlog sprememb zakona o elektronskih komunikacijah. Najbolj vznemirjajo predvidene spremembe 203. člena, ki govori o internetni nevtralnosti, saj prinašajo precej drugačno ureditev od zdajšnje.
Spremembe zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom) so večinoma povezane z direktivo o zmanjševanju stroškov gradnje širokopasovnih internetnih priključkov, ki bi jo Slovenija morala prevzeti že pred časom, tako da ji zaradi zamude grozi kazen evropske komisije. Direktiva bolj natančno predvideva, kako morajo operaterji pri gradnji omrežij upoštevati, da lahko iste vode uporabi še kdo drug.
Nekaj sprememb je še glede telekomunikacijskega regulatorja (Akos), toda za domače uporabnike so najbolj vznemirljive, potencialno tudi sporne spremembe v 60. členu predloga zakona. Z njim bi spremenili zdajšnji 203. člen veljavnega ZEKom-1, ki ureja internetno nevtralnost.
Ministrstvo za javno upravo, natančneje direktorat za informacijsko družbo, s spremembami po eni strani rahlja varovanje internetne nevtralnosti (črta prepoved ničelne tarife), po drugi pa odpira vrata internetni cenzuri. Resda za zdaj samo za otroško pornografijo oziroma dokazane zlorabe otrok, vendar doslej zakon ni predvideval nikakršne izjeme brez sodne odredbe. Kakršne je za blokiranje nekaterih spletnih stavnic pridobil urad za nadzor prirejanja iger na srečo.
Manj striktna nevtralnost
Ničelna tarifa (angl. zero rating), ki so jo mobilni operaterji uvedli pred časom, s ponujanjem storitev, pri katerih je bil prenos podatkov neomejen in ni štel v mesečno zakupljeno kvoto, je že nekaj časa predmet spora med različnimi stranmi.
Akos je po pritisku civilne družbe izdal odločbe, s katerimi je tovrstne storitve prepovedal, toda nedavno je upravno sodišče njegove odločbe razveljavilo in zadeve vrnilo v ponovno odločanje. Še preden bo regulator o tem odločil, pa ministrstvo že predlaga spremembo.
Med drugim črtanje petega odstavka 203. člena s tole dikcijo: »Storitve operaterjev omrežij in izvajalcev storitev dostopa do interneta ne smejo temeljiti na storitvah ali aplikacijah, ki so nudene ali se uporabljajo prek storitev dostopa do interneta.« To je bila doslej največja varovalka pred ničelno tarifo, potem ko je med sprejemanjem ZEKom-1 izpadel šesti odstavek, ki je izrecno govoril o prepovedi cenovnega razlikovanja.
Predlaga pa še spremembo celotnega tretjega odstavka. V njem bi po novem pisalo, da operaterji in ponudniki dostopa do interneta ne smejo omejevati, zadrževati ali upočasnjevati internetnega prometa na ravni posameznih storitev ali aplikacij, jih neenako obravnavati ali izvajati ukrepov za njihovo razvrednotenje. Na ministrstvu so na naša vprašanja odgovorili, da so prepoved neenake obravnave posameznih storitev in aplikacij vključili zaradi večje jasnosti in boljše usklajenosti s tretjim odstavkom 3. člena uredbe o enotnem telekomunikacijskem trgu.
»Prepoved se nanaša na kakršnokoli razlikovanje med obravnavo posameznih storitev in aplikacij, zunaj siceršnje morebitne razlikovalne obravnave, ki je dovoljena z neposredno uporabljivo uredbo,« so še pojasnili. Glede ničelne tarife so dejali, da je njena prepoved izpadla, ker tega ne predvideva omenjena uredba.
Sprememba vzbuja pomisleke, zakaj ministrstvo ne počaka do smernic o internetni nevtralnosti, ki jih na podlagi uredbe pripravlja evropski nadregulator Berec. Odgovor ministrstva: »Priporočila, ki jih bo sprejel Berec po naročilu evropske komisije, so smernice za izvajanje obveznosti nacionalnih regulatorjev na področju zaščite odprtosti interneta in niso povezana z ZEKom-1.« V prihodnje bo med operaterji na eni ter regulatorji in zagovorniki nevtralnosti na drugi strani verjetno večji boj potekal glede specializiranih storitev in prioritet v omrežju kot glede ničelne tarife.
Cenzura otroške pornografije
Isti odstavek pa določa tudi izjeme, kdaj bodo operaterji lahko »kršili« nevtralnost. Te so: nujni ukrepi zaradi izjemnih stanj, nujni ukrepi za omejevanje neželenih komunikacij, odločbe sodišča (kot pri igrah na srečo) in spletne domene, ki so zaradi posnetkov spolne zlorabe otrok na Interpolovem seznamu IWOL. Operaterji bi torej lahko brez sodne odredbe, v navezi z Interpolom onemogočali dostop do domen, ki so na seznamu »Interpolovega najslabšega« (Interpol worst-of list, IWOL).
Na pomislek, da bi operaterji s tem prišli v vlogo internetnih policajev, ki se je že leta otepajo, na ministrstvu odgovarjajo, da je ta seznam skrbno sestavljen, skladno z izsledki obširnih kriminalističnih preiskav spolnih zlorab otrok po svetu.
»Pred vsako uvrstitvijo domene na seznam izvedejo še skrben vsebinski pregled, ki je dodatna varovalka pred morebitno neupravičeno ali zmotno vključitvijo domene na seznam. Na posnetkih morajo biti resnični otroci, stari manj kot 13 let, objave morajo vsebovati posnetke spolnega izkoriščanja oziroma spolnih zlorab teh otrok, medtem ko v ta kriterij ne sodijo kakorkoli ustvarjeni avatarji, nepristni posnetki itd. Hkrati morajo biti spletne domene dostopne na spletu najmanj zadnje tri mesece, postopek preverjanja pa morata izvesti vsaj dve neodvisni državi ali agenciji za preiskovanje. Interpol seznam IWOL vseskozi sprotno preverja in obnavlja.« Operaterji bi bili tako tehnični izvajalci Interpolove blokade oziroma cenzure.
Želja slovenske policije po tovrstnem blokiranju spletnih strani ni nova. Pred približno dvema letoma je oddelek za mladoletniško kriminaliteto pri generalni policijski upravi organiziral sestanek z operaterji in predstavniki ministrstva in regulatorja, na katerem je prikazal konkretne primere spletnih strani in po naših informacijah od operaterjev zahteval, naj te strani blokirajo, češ da nezakonito posredujejo tovrstne vsebine.
Operaterji so bili menda presenečeni in so imeli pomisleke glede blokad (cenzure) v luči internetne nevtralnosti, a je vsaj eden od njih po premisleku izrazil pripravljenost blokirati strani s seznama IWOL. Toda z GPU je nato dobil odgovor, da bi bilo to kršenje zakona, brez dodatne razlage.
Bržkone so predstavniki direktorata za informacijsko družbo namreč prepričali kriminaliste, da bi bilo to v nasprotju z določili ZEKom o internetni nevtralnosti. Pri čemer je strah vseh skupaj verjetno pretiran, kajti če bi dostop do tovrstnih strani blokirali potiho, to najbrž sploh ne bi prišlo v javnost, razen če bi se kdo pritožil. Vendar, kdo bi se pritožil, da si ne more (brez obvodov) ogledovati tovrstnih prepovedanih in sprevrženih vsebin?
Vprašanje pa je, koliko je tako onemogočanje dostopa lahko učinkovito, saj tisti, ki to hočejo, vedno najdejo rešitve, naj bodo to alternativni strežniki dns, omrežje tor ali kakšna druga možnost. Poleg tega uvajanje izjem za cenzuro brez sodne odredbe lahko sproži plaz podobnih želja še na drugih področjih.
Povsem verjetno je, da bi se kmalu našli zagovorniki blokiranja tega ali onega in določene državne institucije, ki bi začeli zakulisno prepričevati ministrstvo, katere izjeme je še treba dodati v zakon ob naslednjem spreminjanju. In, nenazadnje, tovrstno preganjanje izprijencev, ki svoje vsebine tako ali tako pogosto skrivajo v »podzemnem internetu« (darknetu), bi moralo biti samo manjši del prizadevanj Interpola. Ta bi se moral osredotočiti na razbijanje pedofilskih mrež. Spletna cenzura tega problema skoraj zagotovo ne bo rešila.
