Tiskane izdaje
Obljuba, da bomo lahko tudi večino plačevanja in potrjevanja opravljali s telefonom, dela dolg. Tako smo vendarle dočakali končno različico aplikacije za ljubljansko mestno kartico urbana. Za zdaj (in verjetno še nekaj časa) samo za sistem android, kar pa bržkone pokrije vsaj štiri petine morebitnih uporabnikov.
Urbano na telefonu smo v času, odkar je na voljo, temeljiteje preizkusili in tudi dobili odgovore na nekaj ključnih vprašanj. Najprej, zakaj so se pri Ljubljanskem potniškem prometu (LPP) skupaj s Telekomom Slovenije odločili, da morajo vsi preiti na novo aplikacijo oziroma da nadgradnja s preizkusne ni mogoča? Ker se je vmes spremenil standard za brezstično tehnologijo nfc, še posebej glede navideznih kartic. To je med drugim vplivalo na način potrjevanja plačil in zato stara različica aplikacije ne deluje več, razvijalci so vse skupaj napisali na novo.
Omejena na android (4.4 ali novejši),
Fina za parkiranje
Po novem je v sklopu aplikacije tudi storitev sms parking, ki precej olajša parkiranje na ljubljanskih ulicah. Uporabnik preprosto vpiše registrsko številko avtomobila (oziroma jo izbere, če že ima vpisano), cono parkiranja in dolžino. Čas potem lahko podaljša neposredno v aplikaciji, ni mu treba hoditi do avta in parkomata. Prav tako ga aplikacija opozori pred iztekom veljavnosti parkirnine. V aplikaciji je na voljo tudi načrtovanje poti, kjer naj bi uporabnik videl, kdaj bo pripeljal prvi avtobus, koliko časa bo trajala njegova pot in kje mora prestopiti. Kar je lahko uporabno, toda informacije so nekoliko netočne, poleg tega pogrešamo aplikacijsko različico prikazovalnika, koliko minut je do prihoda avtobusov na določeno postajališče.
Vsaka urbana je svet zase
Za zdaj je kartica na telefonu samo vrednostna, imenska bo na voljo kasneje, predvidoma do začetka prihodnjega šolskega leta, torej do septembra. Šele takrat bo mogoče telefon uporabljati za mesečno vozovnico. Skupaj s tem bi morda, če bodo razvijalci pohiteli, lahko prišle še možnosti nalaganja dobroimetja s kreditno ali debetno kartico neposredno v aplikaciji. Za zdaj lahko uporabnik denar na »kartico« s telefonom naloži le, če uporabi moneto, sicer mora do urbanomata. Kjer lahko znova uporabi moneto (kar je seveda nesmiselno), lahko pa tudi gotovino in plačilne kartice.
Androidna urbana je zaklenjena na kartico sim v telefonu in na njegov imei. Če uporabnik zamenja telefon (ali pa samo operaterja oziroma kartico sim), mora urbano na novo aktivirati. Ne more pa prenesti dobroimetja. Zato je v praksi popolnoma vseeno, če pred menjavo telefona preprosto do konca (kolikor se da) izkoristi dobroimetje in potem aktivira novo kartico na novem telefonu. Edino aktivacije za bicikelj mu ne bi bilo treba urejati na novo. Za bicikelj je sicer postopek enak kot ob izgubi kartice urbana. Treba je poslati e-pošto in pridobiti novo aktivacijsko kodo. Pri LPP in Telekomu na vprašanje, zakaj podatki niso v oblaku, tako da bi se lahko uporabnik preprosto vpisal na katerikoli napravi, odgovarjajo, da so sredstva (dobroimetje) naložena na kartici oziroma telefonu. Predvsem zaradi hitrosti potrjevanja plačil – sistemu se ni treba nikamor povezati – pa tudi zaradi delovanja v vseh okoliščinah. Ob zdajšnji arhitekturi sistema upravljavci ne morejo preprečiti kopiranja sredstev z ene naprave na drugo, zato je dobroimetje zaklenjeno na točno določeno napravo.
Ker tudi v marsikaterem drugem evropskem mestu kartice za javni prevoz delujejo na podlagi tehnologije nfc, bi pričakovali, da bo morda urbana sčasoma postala mednarodna. Ali pa vsaj vseslovenska. Toda njeni snovalci odgovarjajo, da različna mesta uporabljajo različne implementacije tehnologije. Mnoga menda starejšo, manj zmogljivo (laično povedano je na čipu kartice manj pomnilnika) kot urbana. Bo pa ljubljanska kartica uporabna za slovenski integrirani potniški promet, ko bo končno zaživel. Vključno z aplikacijo na telefonu.
