Simobil vključil pravo četrto generacijo mobilne telefonije

Tehnologija LTE advanced, ki po definiciji ITU predstavlja 4G, za zdaj deluje na šestih lokacijah v petih krajih.
Objavljeno
21. november 2014 14.50
Matjaž Ropret, Infoteh
Matjaž Ropret, Infoteh

V začetku uvajanja tehnologije LTE smo opozarjali, da ta po definiciji Mednarodne zveze za telekomunikacije (ITU) še ni prava četrta generacija mobilne telefonije (4G). Kasneje je operaterjem in proizvajalcem opreme kljub vsemu vsaj v splošni zavesti uspelo postaviti enačaj med obema kraticama, toda zdaj tudi v Sloveniji obstaja pravi 4G.

Simobil je na šestih baznih postajah, dveh v Ljubljani ter po eni v Kranju, Celju, Slovenj Gradcu in Mariboru namreč vključil tehnologijo LTE advanced (LTE-A). Ta pa ustreza kriterijem ITU za četrto generacijo. Pri napravah, ki podpirajo to tehnologijo, je najbolj pogosto označeno tako, da podpirajo LTE kategorije 6 (cat 6). Tehnološko LTE-A pomeni združevanje različnih nosilcev oziroma frekvenčnih pasov. Večina operaterjev za omrežje LTE uporablja najmanj dve frekvenčni območji, v Evropi tipično 800 MHz (na podeželju) in 1800 MHz (v mestih), nekateri v gosto poseljenih delih mest dodajo še tretje območje, 2600 MHz, ki omogoča še večjo kapaciteto.

Več frekvenc naenkrat

Večina telefonov in modemov se zna priključiti na eno frekvenco in izkorišča pasovno širino, ki je tam na voljo. In tudi glavnina baznih postaj oddaja tako, da je naenkrat na voljo eno frekvenčno območje. Pri LTE-A pa se lahko naprava naenkrat poveže v omrežje prek dveh frekvenc in tako teoretično podvoji pasovno širino. Pri običajnem LTE najvišje kategorije (cat 4) je tako najvišja teoretična hitrost 150 Mb/s, pri LTE-A pa 300 Mb/s.

Simobil na svojih šestih baznih postajah uporablja dve frekvenčni kombinaciji. Večinoma združuje 800 in 1800 MHz, saj sta dve tretjini baznih postaj nastavljeni na prvo frekvenčno območje, ki omogoča bistveno večje pokrivanje s signalom. V mestih pa bo uporabljal tudi kombinacijo 1800 in 2600 MHz. Bazni postaji v Ljubljani poljubno omogočata obe kombinaciji.

Dve tretjini Slovencev ima teoretično signal LTE

Skupno ima sicer Simobil ta čas že skoraj 260 baznih postaj za LTE, s signalom tega omrežja pa pokriva nekaj več kot 67 odstotkov prebivalstva ali več kot dva tisoč naselij. Ob tem tudi 80 od skupno 225 tako imenovanih belih lis − območij brez širokopasovnega dostopa do interneta − kolikor jih mora pokriti v treh letih zaradi zavez ob nakupu frekvenc na pomladanski dražbi. Tehnologijo LTE-A je preizkušal tudi Telekom Slovenije, vendar je še ni vključil v dejansko omrežje, ki je na voljo uporabnikom, naj bi pa to storil prihodnje leto.

Hitrosti, ki smo jih na Simobilovi predstavitvi dosegali s telefonom samsung galaxy alpha, za zdaj edinim v prodaji, ki podpira LTE-A oziroma cat 6, so se gibale med 60 in nekaj čez 200 megabiti na sekundo. Višje bi prišli samo, če nas ne bi več naenkrat preizkušalo hitrosti. Ker pa se zdi ta tehnologija najbolj zanimiva za domače modeme (usmerjevalnike) kot nadomestilo fiksnih priključkov v internet, bi bilo lahko na eno bazno postajo priključenih več deset tovrstnih uporabnikov in bi vsak imel zagotovljenih deset megabitov. V smeri proti njemu, v smeri proti omrežju so hitrosti nekajkrat nižje in tam združevanje frekvenčnih območij ne prinese nikakršne koristi. Kdaj bomo dejansko ponudili tovrstno storitev, v Simobilu danes še niso povedali.