Splet je v 25 letih izkoristil šele drobec svojega potenciala

Izumitelj Tim Berners-Lee o uspehu svojega koncepta in njegovi prihodnosti, ki jo ogrožajo vlade, korporacije in kriminalci.
Objavljeno
14. marec 2014 17.55
Matjaž Ropret, Infoteh
Matjaž Ropret, Infoteh

Četrt stoletja je minilo, odkar je takratni raziskovalec v Cernu Tim Berners-Lee skiciral sistem upravljanja z dokumenti na globalnem omrežju, ki je kmalu postal svetovni splet. Prostor nepregledne, pa vendar lepo urejene množice podatkov in informacij. Prostor, ki je po mnenju izumitelja ogrožen.

»S ponosom bi morali gledati na to, kar smo zgradili. In kot pri večini, ki se približuje tridesetim, se tudi pri spletu šele kaže njegov pravi potencial. Je radikalno odprta, egalitarna in decentralizirana platforma, ki spreminja svet in ki se je šele dotaknila površja svojih zmožnosti,« je v reviji Wired zapisal Berners-Lee.

Po njegovem mnenju je ena od skrivnosti uspeha v preprostem konceptu povezave, s čimer je splet zrasel od zbirke medsebojno povezanih statičnih dokumentov do mnogo bogatejšega okolja podatkov, medijev in uporabniške interakcije. Vendar pa je splet danes ogrožen, ugotavlja njegov izumitelj. Ogrožajo ga vlade, ki zlorabljajo svojo moč za cenzuro in zatiranje svobode govora. Ogrožajo ga korporacije, ki jim ni v interesu svoboden trg. In ogrožajo ga kriminalci.

Na kaj je treba paziti?

Berners-Lee je zato navedel štiri cilje za prihodnjo četrtino stoletja. Splet je treba konstantno decentralizirati, kar bo omogočilo naslednjo generacijo tehnologije. »Še posebej se veselim novih pristopov glede distribucije glasbe, filmov, fotografij in iger.« Splet mora po mnenju njegovega začetnika še naprej temeljiti na odprtih standardih, saj le to omogoča inovativnost. Dostopen mora biti vsem, tudi revnim in invalidom. In v osrčju vsega mora biti varovanje zasebnosti. »Odprtost spleta ne pomeni, da morajo biti vse informacije javne,« poudarja Berners-Lee. Uporabniki morajo imeti možnost komunicirati zasebno, vlade pa morajo upoštevati njihovo pravico do svobode govora. Prav zaradi takih groženj je pognal kampanjo Web we want (splet, kot si ga želimo), ki naj bi odgovorila na vprašanje, kako pluti med zasebnostjo in varnostjo na eni in potrebami podjetij in inovatorjev na drugi strani.

Potrebni so miselni preskoki

O spletu, odprti platformi, v katero na začetku mnogi niso verjeli, so za Wired spregovorili še nekateri pomembni soustvarjalci tega projekta. »Brskalnik mosaic smo res razvili na tehnologiji drugih, vendar smo naredili miselni preskok, ki ga drugi niso. Večina prebivalcev planeta v tistem času niti računalnika še ni imela, kaj šele dostopa do interneta. Toda mi smo prišli do poenostavljenega zaključka, da bo večina sčasoma imela oboje, kar je ljudem dalo razlog, da so si priskrbeli oboje, in naša domneva se je uresničila,« je pojasnil Marc Andreessen, soavtor prvega uspešnega spletnega brskalnika, zdaj vlagatelj v zanimive tehnološke ideje.

Prepričan je, da bo splet še desetletja osrednja platforma človeštva, čeprav ga vsakih nekaj let kdo pokopava, navsezadnje tudi ista revija, ki je pred dvema letoma napovedala konec spleta in selitev vseh storitev v namenske aplikacije (programčke). Poenostavljena domneva bi morala biti, da bo splet vgrajen v vsak čip v vsaki napravi, od sijalke do opekača kruhkov, industrijskih robotov, avtomobilov in samoletečih letalnikov (dronov). »Nikoli v zgodovini nismo živeli v svetu, v katerem je vsakdo in vsaka stvar povezana. Komaj čakam,« je o taki prihodnosti zapisal Andreessen.

Ustanovitelj enciklopedije wikipedia Jimmy Wales je poudaril potrebo po še hitrejših internetnih povezavah in posvaril pred nevarnostjo »balkanizacije« spleta. »Države bodo odsvajale posamezne koščke in to bo katastrofa. Šifriranje pomaga, toda omejiti je treba tudi institucije, kot je NSA. Sicer bo drugih 25 let spleta bistveno drugačnih kot prvih.« Eden od »očetov interneta« Vint Cerf v prihodnjega četrt stoletja pričakuje veliko pametnejše naprave, gradnjo pametnih (vele)mest in infrastrukture in medsebojno povezljivost različnih »oblakov«.