Bežigrajski stadion, športni posel

Končno smo dočakali športni dogodek, ki je drugačen in ima svojo posebno zgodbo.

Objavljeno
11. januar 2013 11.33
Sport
Blaž Bolcar
Blaž Bolcar
Konec prejšnjega tedna se je v Ljubljani zgodil hokejski Icefest. Lahko bi rekli, da smo končno dočakali športni dogodek, ki je drugačen in ima svojo posebno zgodbo, čar. Nismo bili prvi v regiji, prehiteli so nas Hrvati in Medveščak. Vendar to ne igra nobene vloge. Pomembno je, da ga sedaj imamo. Zakaj se mi zdi ta športni dogodek, ki je trajal tri tekmovalne dni, tako pomemben, pa sploh nisem poseben hokejski navdušenec?

Ne bom se spuščal v nesmiselne in neproduktivne debate o tem, kaj vse ni bilo v najlepšem redu, ker bi s tem »poveličeval« tovrstne kritike. Dejstvo je, da so določene organizacijske nevšečnosti bile, vendar jih je organizator priznal, se opravičil in sproti odpravil oz. odpravljal. Glede na zahtevnost projekta in dejstvo, da je bil dogodek organiziran prvič ter obisk odličen, lahko mirno zaključim, da je bila odločitev o organizaciji zadetek v polno.

Zame je ključno poslovno sporočilo Icefesta v smislu športnega posla. To ne pomeni nujno, da so organizatorji z letošnjim dogodkom ustvarili dobiček (čeprav mora to biti cilj na srednji/dolgi rok), temveč pomeni predvsem to, da se začenja širiti »ponudba« sponzorirancev (športnih subjektov) v odnosu do obstoječih in potencialnih sponzorjev.

HDD Olimpiji tega dogodka ne bi bilo treba organizirati. Te tri tekme bi odigrali v Hali Tivoli, mogoče bi poskrbeli za dodaten zabavni program, in to je to.

Z organizacijo Icefesta pa so naredili bistven korak naprej. Tako zase kot za celoten slovenski šport. Zase predvsem zato, ker so na ta način ustvarili nov sponzorski produkt, novo blagovno znamko, ki jo lahko uspešno tržijo in tudi zato, ker so s tem svojim in potencialnim sponzorjem pokazali, da so sposobni izvesti tudi najzahtevnejše projekte.

Vsem ostalim športnim subjektom pa so vrgli rokavico. Postavili so novo mejo. Nenazadnje je potrebno vedeti, da verjetno Icefesta v Ljubljani ne bi bilo, če ne bi Zagrebčani že nekaj let nadvse uspešno organizirali Icefever. Nekdo pač mora biti prvi in potegniti sceno.

Nikakor ne pravim, da v Sloveniji nimamo vrhunskih športnih prireditev. Vendar tem prireditvam vrhunskost daje športna predstava in ne celotna zgodba prireditve (nekaj izjem poznamo, npr. Planico). Redkokdaj se organizator odloči za zgodbo, ki ni utečena in »standardna«.

Poznam veliko ljudi, ki ne obiskujejo hokejskih tekem, pa so bili vsaj na eni izmed treh tekem na Plečnikovem stadionu. In bilo jim je všeč. Obeti so torej dobri. Na organizatorju prihodnjega Icefesta pa je, da odpravi letošnje napake in dopolnjuje svojo zgodbo še naprej. Ostalim pa naj bodo dober zgled in sporočilo, da se vse da, če se hoče.