Tiskane izdaje
V nedeljo zvečer sem stala na mostu, ki iz hongkonške četrti Central vodi proti pristanišču, in gledala ognjemet. Kitajci vedno vse proslavljajo s pisanimi eksplozijami svetlobe, kadar jim je kakšna stvar še posebej pri srcu, pa pošiljajo v nebo tako ekstravagantne slike, da se človek vpraša, kdo je tisti, ki jih sestavlja. Kdo se zna tako mojstrsko igrati z ognjem?
Okoli mene je na tisoče ljudi vzklikalo »Uuuu«, »Aaaa« in »Oooo«, kot da bi jih vsaka posamična ognjena figura znova presenetila s svojo lepoto. Malce stran od nas so šli mimo demonstranti, ki so prav tako vzklikali »Uuuu« in »Buuu«, vendar pa tega niso počeli zaradi ognjemeta, s katerim so v Hongkongu proslavili 15 let od konca kolonializma. Po ulicah so vzklikali zato, ker trdijo, da jim je bilo pod Britanci bolje...
Pa je res bilo bolje, sem se vprašala in poskušala globoko razmišljati o kolektivnem spominu in kolektivni pozabi. Človeštvo se je začelo deliti na tiste, ki se spominjajo – ponavadi se vsega spominjajo napak –, in na tiste, ki so pozabili – najpogosteje prav tako zmotno.
Kljub težkim mislim se nisem mogla upreti ognjemetu. V zraku se je oblikovala rdeča črka »H« in bleščeča črka »K«, nato pa še srebrna številka »15«, izpisana s kitajskimi pismenkami. Le kako to naredijo?
Na koncu koncev so Kitajci izumili smodnik, tako da je najbrž nekaj povsem normalnega, da so ponosni na to, kaj vse znajo povedati z ognjenimi slikami. Vrstile so se serije slik različnih slogov in barv. Utripajoče zvezdice, srebrni oblački, divje strele, veliki grozdi luči..., nato pa se je vse skupaj kljub vsemu končalo v dimu. V 23 minutah so sežgali več milijonov dolarjev. »Oooo,« so vzklikali ljudje, ki jih je prevzela nesmiselna simbolika ognjemeta. Iskreno povedano, tudi meni se je vse skupaj zdelo nadvse lepo. Ne vem, zakaj. Ali zato, ker sem se spomnila, kako so bili nekdaj Hongkonžani neprimerno bogatejši od Kitajcev tam zgoraj? Ali zato, ker sem pozabila na to, da jih nekaj sto tisoč spodaj demonstrira v prepričanju, da je bil boljši kolonializem? Ne vem. Prepustila sem se ognjenemu trenutku.
