Hrvaška v mojem očesu: Krogla

Spomeniki so del zagrebškega vsakdana. Zdaj kulturne strasti razvnema skulptura − krogla.

Objavljeno
22. september 2014 12.06
Dejan Vodovnik, Zagreb
Dejan Vodovnik, Zagreb

Ko mi je znanka, s katero sva se dogovarjala za srečanje, predlagala, da bi se našla pred kroglo, sem bil kar malce presenečen. »Kroglo?« sem radovedno zabevsknil, ona pa je le kratko zamijavkala: »Da, pred tisto na Bogovićevi ...«

Zagreb ima veliko spomenikov. Zagotovo je eden najbolj znanih postavljen v spomin na bana Josipa Jelačića na osrednjem zagrebškem trgu, ki se imenuje tako kot ban. Že leta 1866 ga je oblikoval Antun Dominik Fernkorn, nato so ga leta 1947 zaradi ideoloških razlogov umaknili, znova pa so ga postavili leta 1990. Gre za prvo veliko javno skulpturo v Zagrebu. Najstarejši spomenik v mestu je cerkev svetega Marka na Markovem trgu; le dvajset korakov oddaljena od sedeža hrvaške vlade in sabora. V zadnjih dveh desetletjih so v Zagrebu postavili desetino novih spomenikov, ki ponazarjajo zgodovino, prelito v bron ali katerikoliže material.

Veliko znanih in malo manj znanih osebnosti ima »svoje« spomenike po milijonskem mestu. Nekateri so postali del vsakdana, nekatere so prestavljali enkrat sem, drugič tja, o nekaterih menijo, da so popolnoma »mimo« ... Vsi pa imajo nekaj skupnega: postali so sestavni del ulic, trgov in navsezadnje življenja mesta. Včasih, ko hitimo mimo njih, jih opazimo, včasih stopamo mimo, kot da jih sploh ni.

Te dni pa je Zagreb, še posebej njen kulturni segment, razvnela razprava o − krogli.

Namreč, sredi mesta, na Trgu maršala Tita, nasproti nacionalne gledališke hiše, so slovesno odprli novo stavbo glasbene akademije. Pred njo pa je zrasla skulptura avtorja Milana Šošterića. Saj ne bi bilo nič napak, če del te skulpture ne bi bila tudi − krogla. In to hudo podobna krogli, ki je pred časom že bila postavljena na tem trgu sredi mesta, njen avtor pa je bil kipar Ivan Kožarić. Njegova krogla (poimenovali so jo Pristalo sonce/Prizemljeno sunce) je bila prestavljena zaradi »takšnih in drugačnih« razlogov na le streljaj oddaljeno Bogovićevo ulico.

Avtor krogle pred glasbeno akademijo je, kot zatrjuje, zaprosil, da bi del njegove skulpture bila prav krogla kolega Kožarića, ki naj bi jo spet prestavili z Bogovićeve na Trg maršala Tita, vendar se avtor prve s tem ni strinjal. Zato je kipar Šošterić ustvaril »svojo« kroglo. Kožarićev nečak je v medijih napovedal, da bo od mesta zahteval, da kroglo izpred akademije umaknejo.

In tako sta krogli povzročili dodatne razprave in prepričevanja v milijonskem mestu. Dilema, ali ima prav ugledni kipar Ivan Kožarić, ki pač ne dovoli, da bi njegovo avtorsko delo prestavili nazaj na Trg maršala Tita, ali pa ima morda prav ugledni arhitekt Milan Šošterić, ki je za idealno vizualizacijo projekta pač potreboval kroglo, še kar traja in najbrž še nekaj časa ne bo rešena.

Ko pa bo, bo vse skupaj postalo del vsakdana. Krogla, ali nemara obe, pa bo postala povsem običajni del življenja mesta. Če jih bomo hoteli opaziti, prav, če ne, pa tudi ... Bosta pač živeli svoje življenje. Tako kot najnovejših deset in starejših dvajset, trideset ali kolikor že kipov, razpršenih po glavnem mestu naše južne sosede.