Meje mojega jezika so meje moje dodane vrednosti

Koliko milijonov evrov dodane vrednosti letno izgubimo zaradi jezika, ki ga govori dva milijona ljudi?
Objavljeno
15. avgust 2013 15.20
Barbara Rajgelj
Barbara Rajgelj

Pišem učbenik o osnovah prava za nepravnike. Prvi natis knjige je bil leta 2006, a ker se slovensko pravo dnevno spreminja, je njena prenova nujna, čeprav me starejša kolegica opozarja, da pisanje učbenika nima smisla, ker ne prinaša točk. Ampak to je druga zgodba. Trenutno me okupira to, da bo učbenik, ki ga uporabljajo študenti nepravniki na različnih programih slovenksih univerz, delil usodo knjig, napisanih v slovenščini: izdan bo v nakladi par sto izvodov.

Medtem ko so učbeniki nemški in angleških profesorjev izdani v več tisoč izvodih, je edini slovenski učbenik kazenskega prava izšel v 400 kosih. In medtem ko so v Veliki Britaniji v letu 2012 prodali 10 milijonov Petdeset odtenkov sive, smo v Slovenji prodali 14.000 Angelov.

In potem vidim podatek, da je povprečna dodana vrednost na zaposleno osebo v EU v industriji, trgovini in storitvah leta 2008 znašala 47.080, v Sloveniji pa 29.840 evrov, kar je 63 odstotkov evropskega povprečja in se vprašam, koliko vrednosti v primerjavi s kakšnim nemškim ali angleškim piscem dodajam sama. In ugotovim, da med deset in stokrat manj. Zakaj? Zlasti zato, ker pišem v slovenščini, knjigo, ki bo koristila par sto študentom, oni pišejo v nemščini ali angleščini, knjigo, ki bo koristila več tisoč študentom. Ali lahko povečam dodano vrednost moje knjige? V slovenščini ne.

Če lahko nemški predsednik predlaga, da bi angleščina postala uradni jezik EU in ostane živ, zakaj si ne bi tudi mi kdaj postavili kakšnega bogokletnega vprašanja o jeziku? Koliko milijonov evrov dodane vrednosti letno izgubimo zaradi jezika, ki ga govori dva milijona ljudi? Je jezik vrednota sama po sebi? Če da, kako odpreti meje našega jezika, ne da bi ga pri tem izgubili? Kakšne bi bile posledice dvojezičnosti? Bi lahko oblikovali prevajalsko institucijo in bi se literatura, zakonodaja, sodna praksa ipd. pisali bodisi v angleščini bodisi v slovenščini in se hkrati vzajemno prevajali?

Seveda pa vedno obstajajo tudi druge možnosti. Najbližja nam je glava v pesek. Malo bolj oddaljena, da dodano vrednost zavrnemo kot merilo vrednotenja stvari in delovanja in s tem zavrnemo temeljne postulate kapitalizma. Tudi kakšna tretja in četrta obstajajo, pa nanje ne bomo pomislili, če o njih ne bomo razmišljali.