Pasivnost športne politike večja od uspehov športnikov

Cerar in Danev sta v paketu z vsemi ostalimi pri znižanju pokojnine. Toliko cenimo športne ambasadorje.
Objavljeno
13. julij 2012 13.25
sobotna priloga*tlo*
Blaž Bolcar
Blaž Bolcar

Cerar in Danev sta v paketu z vsemi ostalimi pri znižanju pokojnine. Toliko cenimo športne ambasadorje. Res je, da moramo v težkih časih vsi stopiti skupaj. Je pa tudi res, da imajo nekateri državjani poseben status, ki so si ga prislužili s svojo nesporno vrhunskostjo. To bi bilo potrebno prepoznati tudi, potem ko zapustijo športne odre.

Anže Kopitar je z osvojitvijo hokejskega olimpa poskrbel, da se je vsepovprek govorilo, kako so športniki najboljši ambasadorji Slovenije in kako sedaj ves svet še bolj ve kje je Slovenija. Takšne izjave navijačev so še razumljive, ko jih pa uporabljajo politiki in športni funkcionarji, zvenijo naivno in postanejo le še retorična puhlica.

Kaj imamo Slovenci od naših športnih ambasadorjev drugega kot to, da nas ljudje vse manj zamenjujejo s Slovaško? Da je torej izgovorjava pravilna. Jasno, imamo nacionalni ponos, ki pa nima nič skupnega z izjavo o športnih ambasaodrjih.

V tem zapisu obravnavam pasivnost na strani športne politike in ne uspehe naših športnikov. Dejstvo je, da ravno športniki, poleg nekaj primerov v gospodarstvu, ustvarjajo pozitivno podobo Slovenije v svetu. Vendar pa njihovi uspehi pomenijo v prenesenem pomenu le odpiranje vrat, možnost, ki bi jo morali izkoristiti tako politiki, športni funkcionarji, kakor tudi gospodarstveniki.

Šport je »medij«. Športni dogodki in športniki omogočajo dostop do ciljnih javnosti. Od nadaljnjih aktivnosti pa je odvisno, ali se to izkoristi ali ne. Kdo je izkoristil npr. Anžetov uspeh, pa Dragićevo uveljavitev (razen Telemacha in BMW-ja), uspehe Tine Maze itn.? Besedo »izkoristiti« na tem mestu uporabljam v smislu »uporabiti«.

Koliko Američanov ve, kje leži Slovenija zaradi Anžetovega uspeha (ali uspehov ostalih vrhunskih športnikov)? Koliko jih bo prišlo v Slovenijo na počitnice ali jo vsaj za kratek čas obiskalo v času, ko bodo obiskali Evropo? Upam si trditi, da nič več kot sicer, saj nihče v Sloveniji ni znal izkoristiti Anžetovega uspeha. Slovenska turistična organizacija bi morala biti prva, ki išče možne načine promocije Slovenije v času finala lige NHL. A več kot STO je za promocijo Bleda naredila fotografija Anžeta z dvignjenim Stanley-evim pokalom na blejskem jezeru.

Dovolj je pogledati že k sosedom - najavo hokejskega spektakla v puljski areni, kjer bo sodelovala tudi Telemach Olimpija, je že povzel www.nhl.com, reportaže z dogodka pa bodo nedvomno obkrožile svet.

Razen redkih se promocije preko športa ne poslužujejo niti turistične organizacije oz. posamezne destinacije. Tukaj nimam v mislih zgolj klasičnih oblik promocije, ki verjetno ne bi prinesle želenega rezultata, temveč izkoriščanje športnikovega vpliva in poznanstev za to, da v Slovenijo na obisk ali počitnice pripeljejo največja imena svetovne estrade (šport, glasba, moda,...). Največjim in trendsetterjem pa navadno sledijo tudi ostali. Jasno je, da zgolj z etiketo športa samo po sebi ne bo nič nastalo. Pomembna je strategija, njeno izvajanje in določen čas.

Koliko krat so ob večjih tekmovanjih ali pomembnejših tekmah slovenske športne zveze skušale urediti srečanja gospodarstvenikov obeh držav? Ali pa vsaj vprašati svoje sponzorje, če si želijo kontakta s kakšnim potencialnim poslovnim partnerjem v državi, kjer bo tekmovanje oz. od koder prihaja nasprotna ekipa?

Poleg samega sponzorstva je namreč sponzorjem potrebno ponuditi članstvo v poslovnem klubu v pravem pomenu besede. To pomeni delovanje, podobno tistemu v stanovskih in podobnih združenjih, ki aktivno povezujejo svoje člane in jim omogočajo spoznavanja novih poslovnih partnerjev doma in v tujini. Težko je ponujati poslovni klub v Sloveniji, kjer smo praktično vsi med seboj tako ali drugače povezani. Ravno zato je potrebno izkoristiti vrhunski šport, ki se dogaja na mednarodnem prizorišču. Dober in učinkovit poslovni klub je nedvomno lahko eden izmed bistvenih razlogov, da športni subjekt podprejo novi partnerji, ki sicer nimajo poslovnega interesa za sponzorstvo v klasični obliki.

Ne pomnim primera, razen slovenske hiše na olimpijskih igrah (o.p. v Londonu je letos ne bo zaradi krčenja sredstev), ko bi predsednik vlade, države ali direktor GZS izkoristil večji športni dogodek, na katerem je sodelovala tudi Slovenija, in zbral delegacijo gospodarstvenikov za srečanje z njihovimi kolegi iz tujine v okviru tega dogodka. Tako se to ni zgodilo na nobenem izmed nogometnih, košarkarskih, rokometnih in ostalih evropskih ali svetovnih prvenstev oz. drugih vrhunskih dogodkov. Zanimivo bo videti kakšno bo dogajanje na tem področju prihodnje leto v okviru košarkarskega evropskega prvenstva. Ga bosta znala politika in gospodarstvo izkoristiti na pravi način? Ali bo pomembno le kdo bo dobil karte za ogled finalne tekme?

V prihodnjih dneh bomo zopet slišali veliko o športnih ambasadorjih, ki na najboljši možen način predstavljajo Slovenijo v svetu. Ne samo, da njihovih uspehov in dosežkov ne znamo izkoristiti na način, da bi se bolje predstavili svetu, celo pozabimo jih, ko sklenejo svoje športne poti, kot se je to zgodilo športnima legendama Cerarju in Danevu, ki sta bila v paketu z vsemi ostalimi pri znižanju pokojnine, pa čeprav sta osvajala svetovna odličja in v času kariere s športom nista zaslužila praktično nič. Ko bodo snovalci športne politike uspeli šport izkoristit kot medij, bo tudi šport v Sloveniji imel svetlejšo in jasnejšo prihodnost. Takrat se bo vedelo, v kaj se vlaga in zakaj se to splača.