Tiskane izdaje
Kongresno poročilo o terorističnih napadih 11. septembra je po trinajstih letih končno v celoti na mizi. V petek so umaknili oznako zaupno z zadnjega poglavja, ki je bilo doslej varno spravljeno v kleti kongresne stavbe. Sorodniki žrtev so leta zahtevali razkritje, saj so pričakovali dokaze o povezavi med napadalci in saudskimi oblastmi. Toda v poročilu je zapisano, da povezav niso mogli potrditi.
Kasnejše preiskave niso nikoli potrdile tovrstnih obtožb, kongresno poročilo (pred objavo so ga prečesale obveščevalne agencije) pa navaja imena ljudi, ki so napadalcem pomagali najeti stanovanja, odpreti bančne račune in se povezati z lokalnimi mošejami v ZDA. Petnajst od devetnajstih napadalcev je bilo Saudijcev, nekateri med njimi so komaj govorili angleško in niso imeli nikakršnih izkušenj z življenjem v zahodni družbi. Nekdanji floridski poslanec Bob Graham, ki je sopredsedoval kongresni preiskavi, je prepričan, da so imeli med bivanjem v ZDA obsežno podporo iz Saudske Arabije.
Toda oblasti v Rijadu so ves čas podpirale zahteve po objavi celotnega poročila, da bi lahko javno odgovorile na morebitne obtožbe. Saudski zunanji minister Adel al Džubeir je dejal, da bo 28 strani »za vedno utišalo« vprašanja o morebitni vlogi njegove države v najhujšem terorističnem napadu v ZDA. »Tema je zaključena, presenečenje teh strani je, da ni nobenega presenečenja,« je sporočil na novinarski konferenci v Washingtonu in dejal, da zapisano kraljestvo razbremenjuje krivde.
Dvom družin
Družine žrtev napada dokumente berejo drugače.» Vsaka zahteva, ki smo jo naslovili na saudsko kraljevino, je široko podprta v razkritjih, objavljenih v številnih preiskovalnih dokumentih več ameriških obveščevalnih agencij,« so zapisali v sporočilu za javnost. Z njimi se strinja demokratski senator Richard Blumenthal, saj naj bi »dokumenti zagotavljali več kot dovolj dokazov za resno zaskrbljenost, te skrbi pa bi morali ali dokazati ali zavreči.«
Kongresni preiskovalci so v poročilu zapisali, da »so po raznih dokumentih zvezne policije FBI in memorandumih obveščevalne agencije CIA nekateri izmed ugrabiteljev med bivanjem v ZDA menda imeli stike s posamezniki, ki bi lahko bili povezani s saudsko vlado«. Nato so našteli povezave na navedene dokumente. Ti med drugim naštevajo možnost, da so napadalci dobili denarno nakazilo od saudske kraljeve družine. Ena od izjav omenja, da je uradnik saudskega notranjega ministrstva septembra 2001 v Virginiji bival v istem hotelu kot eden od ugrabiteljev.
Omenjen je Omar al Bajumi, domnevni sodelavec saudske obveščevalne službe, ki se je na javnem mestu v San Diegu v Kaliforniji sestal z dvema od napadalcev. V dokumentaciji FBI je podatek, da naj bi njegova plača s 565 dolarjev na mesec zrasla na 3700 dolarjev dva meseca po njunem prihodu v Kalifornijo. Dva ugrabitelja sta leta 1999 na poti iz Phoenixa v Washington - namenjena sta bila na sprejem na saudski ambasadi - spraševala stevardeso o tehničnih podrobnostih, eden pa je dvakrat poskušal vstopiti v pilotsko kabino. Letalo je zaradi tega izvedlo izreden pristanek, FBI je opravil preiskavo, a niso vložili obtožnice.
Uradno zanikanje
Vendar je urad direktorja za obveščevalno dejavnost v petek izdal pisno izjavo, da »ni podatkov, da bi kdorkoli namerno fizično pomagal ugrabiteljem, deloval kot obveščevalec saudske vlade, ali pomagal pripraviti napade 11. septembra, kljub medijskim domnevam«. Hkrati razkriti dokumenti ne prinašajo bistvenih novosti, saj so kongresni sledile številne druge preiskave, vključno s tisto pod taktirko komisije za 11. september, ki je svoje obsežno poročilo objavila leta 2004. V njem so zapisali, da niso našli dokazov o tem, da bi saudska vlada ali višji saudski uradniki financirali al Kaido.
Neobjavljenih 28 strani kongresne preiskave je v vseh teh letih dobilo mitske razsežnosti. Poglavju je oznako tajno nadel predsednik George Bush mlajši, s čimer je uradno hotel zaščititi obveščevalne metode in vire, posredno pa ni hotel omajati odnosov med ZDA in Saudsko Arabijo. Njegov naslednik, predsednik Barack Obama je pred dvema letoma ukazal direktorju za obveščevalno dejavnost Jamesu Clapperju, naj preveri, ali je mogoče odpraviti tajnost; rezultat je bila petkova objava.
Spomladi je senat soglasno sprejel zakon, ki določa, kdaj lahko sodišče v primeru terorističnega napada na ZDA odpravi imuniteto tujih držav. Poslanski dom kongresa o njem še ni odločal, njegov predsednik Paul Ryan pa v petek ni nakazal, ali ga namerava dati na glasovanje. »Čeprav objava poročila ni spremenila tistega, kar že vemo, pa je pomemben korak k večji preglednosti,« je sporočil. Predsednik Obama je po glasovanju v senatu napovedal, da bo zakon zavrnil z vetom, pri čemer je Bela hiša trdila, da bi ogrozil Američane v tujini, če bi druge države sprejele podobno zakonodajo.
