Tiskane izdaje
Američan na jugu ZDA je zaman čakal gasilce, ko je zagorel dimnik njegovega doma. Ti so prišli, ko je ogenj že zajel celo hišo, a so mu vseeno poslali račun. Ker ga ni plačal, so ga tožili za 15.000 dolarjev. To je le ena od zgodb, ki jih je izbrskal New York Times, ko se je poglobil v nov val privatizacij ameriških javnih služb.
Po finančni krizi 2008, ko številna mesta v ZDA zaradi praznih blagajn niso mogla plačevati osnovnih računov, je zasebni kapital prevzel vrsto javnih služb in finančnih storitev, ki so izjemno pomembne za vsakodnevno življenje Američanov. Večinoma gre za podjetja, usmerjena predvsem v finančne naložbe, njihov recept za poslovno uspešnost pa je mešanica zniževanja stroškov, zvišanja cen, lobiranja ter sodnih postopkov.
Toda pristop k ustvarjanju dobička za vsako ceno je še posebej težaven, ko se sooči s skrbjo za ljudi v njihovih najbolj ranljivih trenutkih, kot je urgentna medicina ali gašenje požarov. Ponekod se je odzivni čas reševalnih vozil poslabšal, slabo vzdrževane naprave so se kvarile, preiskava New York Timesa pa je našla vsaj dva primera, ko so slabe storitve povzročile smrt pacientov. Reševalci v New Yorku so morali v bolnišnici krasti medicinski material, da so obnovili zalogo v reševalnih vozilih.
Podjetja za naložbe so po finančni krizi doživela silen razcvet, po podatkih podjetja Triago se je kapital, ki ga upravljajo, povečal s tisoč na 4.300 milijard dolarjev, kar je več kot nemški BDP. Bogati posamezniki in pokojninski skladi so začeli zaslužke iskati prek naložbenih podjetij, za katere ne veljajo zaostrena bančna pravila. Kupovanje in upravljanje dolgov jih je pripeljalo v posel javnih storitev in čeprav gre še vedno le za manjši del njihovega posla, kaže na novo prodornost kapitala.
Ta ni nujno bolj uspešen pri upravljanju javnih služb od lokalnih vlad, ki jih je nasledil. Preiskovalci New York Timesa so ugotovili, da so od dvanajstih podjetij za prevoze z reševalnimi vozili, ki so prešle v roke zasebnih družb, tri bankrotirala v zadnjih treh letih. Vsa tri so imele finančne težave že pred prevzemom s strani upravljavskih družb, toda v tem času ni v stečaju končalo nobeno drugo reševalno podjetje.
Tako je podjetje TransCare EMS skoraj čez noč zaprlo vrata in prenehalo opravljati storitve na vzhodni obali ZDA. »Zasebni kapital je v tem primeru ogrozil javno varnost. Tako se ne ravna z ljudmi,« je bil ogorčen Richard Thomas, župan kraja Mount Vernon v predmestju New Yorka, ki je bil odvisen od njihovih storitev.
Rural/Metro, dolgo eno največjih ameriških podjetij za prevoze z reševalnimi vozili, je zdrsnilo v prisilno poravnavo, v tem času se je njihov odzivni čas močno poslabšal, hkrati so začeli tako agresivno pošiljati račune, da ga je prejela novorojenka, ki je na svet privekala v njihovem reševalnem vozilu.
Ker morajo ameriški kraji po zakonodaji poskrbeti le za brezplačno šolanje in načeloma tudi za policijo, so vse druge storitve in dejavnosti lahko na trgu. »Bližamo se eni najnižjih ravni pri skrbi za javno varnost, še posebej v zelo revnih krajih,« meni Michelle Wilde Anderson, profesorica prava na univerzi Stanford, ki preučuje delovanje vodstev na ravni zveznih držav in lokalnih samouprav. Po njenih besedah podjetja za upravljanje premoženja »pač niso dobrodelne organizacije«.
