Tiskane izdaje
Imate preveč denarja in premalo potnih listov? Ni problema, trenutno so za dober denar na prodaj državljanstva številnih privlačnih držav, od katerih jih je vsaj 14 na stari celini, med njimi pa jih je 11 trenutno še vedno članic Evropske unije.
Primer države na sončni strani Alp, ki je med osamosvajanjem »izbrisala« del prebivalstva, je dokazal, da takšna politika nikakor ne prinaša zaslužka. Pač pa lahko država precej zasluži, če bogatim tujcem omogoči, da se z vlaganjem v domače gospodarstvo in nakupom nepremičnin dokopljejo do njenega potnega lista. Pred kakim mesecem je rusko spletišče Otkriti mir objavilo spisek sedmih držav, v katerih je njihovim bogatim sodržavljanom najlažje dobiti državljanstvo. Zdi se, da je za ruske oligarhe še vedno najprivlačnejša Velika Britanija, ki se je znašla na prvem mestu. Po podatkih ruskih novinarjev je prvi pogoj za pridobitev britanskega državljanstva dva milijona funtov, ki jih mora tujec vložiti v državne obveznice ali razvoj britanskega gospodarstva.
Ko to stori, lahko vlagatelj živi in dela v Združenem kraljestvu, po petih letih lahko zaprosi za stalno bivališče, leto po tem pa dobi pravico, da se poteguje tudi za državljanstvo. Če ima petkrat globjo denarnico, se časovni roki skrajšajo: namesto pet let je treba na dovoljenje za stalno prebivanje čakati le dve leti. A na Zahodu imajo prav, da ruskim medijem ne gre vedno povsem zaupati. Dolgotrajnejša pot do britanskega potnega lista je lahko namreč celo cenejša. Če pogledate spletne strani britanske vlade, ugotovite, da lahko v državi, ki se poslavlja iz Evropske unije, »podjetniški vizum« dobite že za »pičlih« 50.000 funtov (dobrih 55.000 evrov), ki jih morate vložiti v britanske investicijske sklade. Ta vam sicer še ne odpre vrat do državljanstva, a prvi korak ste že uspeli narediti.
Na drugem mestu v ruski »reklami« za najbolj privlačne države, ki ti omogočijo, da lahko po svetu potuješ brez čedalje bolj »nadležnega« potnega lista Ruske federacije, se je znašel Ciper. Tam stane državljanstvo dva milijona evrov milijonov rubljev, ki jih mora prosilec vložiti v nepremičnine ali ciprska podjetja. Ko dobi tujec državljanstvo, mora še tri leta vlagati v tamkajšnje gospodarstvo. Tako je v zadnjih treh letih ta otoška država izdala 2000 potnih listov in dobila okoli štiri milijarde evrov, polovico od katerih so plačali Rusi. Ti iz svoje »hladne« domovine radi bežijo še na en »topli« evropski otok, ki je tretjeuvrščeni na tem spisku. Malta je samo leta 2016 razdelila okoli 730 potnih listov ruskim podjetnikom, ki so si to prislužili tako, da so v tamkajšnji nacionalni razvojni sklad vložili 650.000 evrov, hkrati pa so tam morali kupiti nepremičnino v vrednosti najmanj 350.000 evrov oziroma najeti bivališče, za katerega na leto plačajo vsaj 16.000 evrov najemnine.
Čeprav ruski medij opozarja, da kanadska priseljenska politika ni več ena najbolj »privlačnih«, kakor je bila še konec 80-ih let prejšnjega stoletja, so to severnoameriško državo vseeno uvrstili na četrto mesto. Ker so pred štirimi leti kanadske oblasti ugotovile, da takšna politika ni prinesla pretiranega dobička, se zdaj zgolj še v pokrajini Quebec »delajo Francoze« in dovolijo, da na leto za državljanstvo zaprosi 1500 tujih vlagateljev. Od njih zahtevajo, da stalno živijo v državi, imajo najmanj 1,6 milijona kanadskih dolarjev premoženja, od katerega ga morajo polovico vložiti v tamkajšnje gospodarstvo, daleč največ zanimanja za kanadske potne liste pa je menda med premožnimi Kitajci.
Dobre pol milijona evrov stane državljanstvo v peti med Rusi najbolj priljubljeni državi Bolgariji, kjer mora tujec ta denar vložiti v državne obveznice, potem, ko že dobi potni list, pa mora še dve leti vlagati v tamkajšnje gospodarstvo. Šesto mesto je zasedla Španija, kjer je cena tudi pol milijona evrov, s katerimi si kupiš nepremičnino, živiš v državi vsaj pet let, potem pa moraš čakati še pet let, da dobiš državljanstvo. Hitreje gre, če imaš dvakrat višji znesek, ki ga vložiš v delnice tamkajšnjih družb. Španija je program »zlatih vizumov« uvedla leta 2013, da bi se izvlekla iz gospodarske krize, in v treh letih zaslužila 2,16 milijarde evrov, od tega skoraj tri četrtine od prodaje nepremičnin. Čeprav je nova hladna vojna čedalje bolj vroča, je za Ruse še vedno zanimiva njihova velika zahodna »partnerica« ZDA, ki je pristala na sedmem mestu njihovih najpriljubljenejših pribežniških oaz. Kakor pravijo v ruskem »oglasu«, tam stane »zelena karta« pol milijona dolarjev, ki jih moraš vložiti v razvoj regij z visoko brezposelnostjo, oziroma dvakrat več, če si s tem denarjem kupi delnice ameriških podjetij. Po petih letih ima tujec, ki se je seveda moral naučiti angleščine in temelje ameriške zgodovine, možnost, da zapriseže kot novi državljan ZDA. Leta 2016 je na ta način ameriške potne liste dobilo 10.000 bogatih priseljencev, od katerih jih je bilo 84 odstotkov Kitajcev.
Doslej omenjene »prodajalne potnih listov« so najpriljubljenejše med premožnimi Rusi, na svetu pa je po podatkih mednarodnega Projekta poročanja o organiziranem kriminalu in korupciji (OCCRP), v katerem sodeluje tudi časnik Delo, trenutno več kot 20 držav, ki ponujajo »zlate vizume«. Zamisel, ki se je rodila pred več kot tremi desetletji, ko so poskušali z njo oživiti propadajoče gospodarstvo karibske otoške države St. Kitts and Nevis, se je »razrasla v tajno, več milijard dolarjev vredno globalno industrijo«, v njej pa sodeluje tudi 14 evropskih držav: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Črna gora, Grčija, Latvija, Litva, Malta, Monako, Portugalska, Španija, Švica in Velika Britanija.
Po štirih letih delovanja je program »zlatih vizumov« lani odpravila Madžarska, kjer so velike dobičke imeli posredniki, ki niso plačevali nobenih davkov, v Črni gori pa je po ugotovitvah skupne preiskave OCCRP in organizacije Transparency International (TI) lani premožne tuje vlagatelje pomagal privabljati celo hollywoodski zvezdnik Robert de Niro. »Čeprav programi zlatih vizumov prinesejo državam finančni kapital, so hkrati tudi potencialna grožnja boju proti čezmejni korupciji,« so ugotovili v TI. Evropski parlament je že januarja 2014 sprejel resolucijo proti »prodajanju državljanstev EU«, TI pa je na začetku tega tedna pozval evropsko komisijo, ki bo letos sicer pripravila poročilo o učinkih programov zlatih vizumov, naj čimprej zagotovi nadzor nad temi nepreglednimi in potencialno koruptivnimi shemami. Po tem, ko se bo »odbrexitirala« ena najpriljubljenejših prodajalk zlatih potnih listov Britanija, ki se je OCCRP v svoji preiskavi (še) ni dotaknila, bo vsaj znotraj EU preprodajanje državljanstev, pri katerem ogromno zaslužijo tudi posredniki, najbrž lažje zaustaviti ali vsaj omejiti oziroma uskladiti.
