Bo ustavno sodišče inkvizicija?

Gre za novo škofovsko konferenco, centralni komite ali celo inkvizicijo?

Objavljeno
09. maj 2016 10.50
Posodobljeno
09. maj 2016 13.00
29.10.2007 Ljubljana, Slovenija. Odločbe in sklepi Ustavnega sodišča.FOTO:JURE ERŽEN/Delo
Boris Jež
Boris Jež
V soboto smo imeli v Delu drugo ob drugem dve poročili, ki sta se na poseben način dopolnjevali. Prvo je bilo o odstavitvi generalnega direktorja RTV Marka Fillija, ki so ga ustoličili s spretnim političnim manevrom. Pritožila se je Nataša Pirc Musar in višje sodišče ji je dalo prav. Mimogrede: Filli je že drugič odstavljen, a utegne stati in obstati do konca sveta. Skratka, za funkcije na RTV vseskozi poteka srdit politični boj kot tisti na Kosovem polju.

Zraven pa smo objavili, da se za novega predsednika vrhovnega sodišča ni še nihče prijavil. Rok za prijavo je uradno potekel v petek opolnoči, dal pa je ničelni izplen. Dosedanji predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša je povedal, da ne bo ponovno kandidiral, ta položaj pa ne zanima niti podpredsednice Nine Betetto. Vsi, ki bi se lahko potegovali za ta položaj, so zagotovili, da tega ne nameravajo storiti. Glede Masleše: zdi se, da se je pravzaprav vsega naveličal.

Vrh sodstva je bil brez predsednika že v letih od 1995 do 1997 in v tem času so ga vodili podpredsedniki. Ustava pravi, da je vrhovno sodišče najvišje sodišče v državi. Stvar je potemtakem zelo čudna, čeprav je morda ni težko razložiti: redno sodstvo v praksi vse bolj izrinja ustavno sodišče, ki se vtika v vse, od komunalnih odpadkov do slovenskega vesoljskega programa. In je kajpak vse bolj politično profilirano, tega ne more nihče zanikati. Zato je tam »kadrovanje« prav tako ali še bolj eksotično kot na RTV.

Ustavno sodišče se sploh ne bi smelo imenovati sodišče, ker ne spada v sodstvo, vendar, kot že rečeno, se vtika v vsak vaški špetir. Slovita je njegova razglasitev ankaranske občine, kar je bila eklatantna prekoračitv njegovih »pooblastil«. Dr. Ivana Kristana smo vprašali, ali se da ustavno sodišče tožiti, pa se je samo zasmejal. Drugi kričeč primer je izpustitev Janeza Janše iz zapora z naravnost bizarno utemeljitvijo, da ima opozicija v parlamentu zaradi demokracije pravico do svojega voditelja. S tem je ustavno sodišče dezauriralo vse pravnovnomočne sodbe sodstva, vključno s tisto vrhovnega sodišča.

Po ustavi naj bi ustavno sodišče odločalo predvsem o skladnosti zakonov z ustavo. Kot zadnja naloga mu je dodeljeno: »In o drugih zadevah, ki so mu naložene s to ustavo in zakoni.« Kaže, da se najraje ukvarja prav z »drugimi zadevami«, ki so po nekem naključju večinoma povezane z vsakodnevno politiko. In ta trend se stopnjuje, nov vrhunec bo dosegel z razsojanjem o »samovolji« predsednika državnega zbora Milana Brgleza.

Kdo ali kaj je pravzaprav ustavno sodišče, ker ne spada v sodstvo, a mu lahko ne samo parira, temveč ga občasno celo smeši. In se hkrati samo poglablja v svojstven epicenter politike, tako kot se je Gregor Samsa v Kafkovi Preobrazbi zjutraj zavedel, da se je med spanjem spremenil v velikanski mrčes. Gre za novo škofovsko konferenco, centralni komite ali celo inkvizicijo? O tem bo vsekakor treba še kakšno reči.