Dobro jutro: Cepci

»Zadnjič sem ga videl takoj po koncertu,« je pripovedoval Jim Osterberg, bolj znan po umetniškem imenu Iggy Pop. Ron Asheton, je razlagal Iggy, se je takrat v garderobi pogovarjal z mladimi slovenskimi glasbeniki. Ron, kitarist, je gledal v eno smer, Iggy v drugo. Septembra 2008 so v Ljubljani odigrali zadnji špil, potem so šli vsak na svoj konec sveta. Januarja 2009 je Ron umrl.

Iggy in Ron sta začela skupaj muzicirati leta 1967. Bila sta dva huda cepca, družbo pa sta jima delala še Dave in Scott, prav tako težka cepca. Imenovali so se Iggy & The Stooges. Kvartet, ki je leta 1969 posnel prvo ploščo, je dokaz, da aritmetika ni nujno povsem zanesljiva. Kaj dobimo, če seštejemo cepec plus cepec plus cepec plus cepec? Aritmetika pravi, da dobimo štiri cepce. Režiser Jim Jarmusch je v filmu Gimme Danger, ki ga predvajajo v Kinu Dvor, dokazal, da seštevek štirih cepcev lahko navrže najboljšo rock'n'roll skupino vseh časov. Tako vsaj meni Jarmusch. In za trditev ima nekaj prepričljivih dokazov.

Iggy pravi, da so bili komunisti. Živeli so v nekakšni komuni, intelektualno lastnino, ki so jo ustvarjali med pisanjem besedil in glasbe, so delili na štiri enake kose. Njihovi gospodarski dosežki, merjeni z vatli šov biznisa, so bili komunistični – torej zelo slabi. Ko so leta 1974 razpadli, so bili osovraženi. Bili so v ilegali, saj jih je poznala le peščica navijačev.

Trideset let pozneje jih je Iggy poklical. Če bi spet špilali. Iggy je medtem postal kar znan glasbeni lik. Zvoki, ki jih je proizvajal Ron na kitari, so postali glasbena klasika. Glasbeni agent je Iggyju za nastope ponudil soliden honorar. Vendar je Iggy odgovoril, da bodo vsi člani orkestra plačani enako. Saj so vendar komunisti. Agent je stisnil zobe in ponujeno prvo vsoto dobro pomnožil. In so šli po svetu.

Cepci so igrali na odrih, pod katerimi je norelo več deset tisoč ljudi.

Do septembra 2008, do Ljubljane.