Dobro jutro: Evropa v decembru

Galebi so kar med letom pobirali hrano z iztegnjene roke moškega, ki je stal na desnem bregu reke Limmat, in otroci, ki so se pripeljali mimo v prazničnem tramvaju, so ob pogledu nanje zacvilili od veselja. Pa so bili že brez tega čisto razburjeni, saj je stari tramvaj vozil božiček, sladkarije pa sta razdeljevala angela z velikimi belimi krili.

December je pravljičen tudi v Zürichu. Tudi to švicarsko mesto se je že preobleklo v svetle lučke in veselo pričakovanje s posebnimi predstavami za najmlajše. Nič drugače ni bilo v nemškem Münchnu, le da so tam namesto »raclette« prevladovale »weisswurst«, ljudje pa so v enakem pričakovanju veselih praznikov hiteli po nakupih in se dobivali s prijatelji. In otroške oči so z enakim navdušenjem opazovale okrašena drevesca in božične tržnice.

Ameriški dramatik Wallace Shawn meni, da je svet razdeljen na srečne in nesrečne ljudi ter da o sreči in nesreči odloča kraj rojstva. Na enem koncu imamo v teh prazničnih dneh pred nami razgrnjeno vse in več, drugje migranti tvegajo življenja, da bi si pridobili košček našega blagostanja. Švicarji se ne strinjajo popolnoma. V deželnem muzeju v Zürichu so v uvodu v razstavo o vsem, kar jih opredeljuje, zapisali, da to niso skupni jezik ali skupni sovražniki, je način razmišljanja, ki prehaja iz generacije v generacijo.

Tudi Evropi današnje blagostanje ni bilo položeno pod božično drevesce in le redkokaj to bolje ponazori od decembrskega potovanja od Münchna do Züricha. Eno velemesto se ponaša s patino starosti, drugo si jo je moralo zaradi svojih zgodovinskih grehov spet zgraditi. Skupaj s tem si je lekcije veselega decembra pridobivala vsa Evropa, zdaj bi si jih moral pridobiti še ves svet.