Dobro jutro: Kako na drevo?

Na spletu sem zasledil vestičko, da je indijsko društvo Nature Society iz New Delhija organiziralo tečaj plezanja na drevo za otroke in mladostnike. Tečaj je zasnovan zelo natančno: otročad si mora najprej pravilno razgibati sklepe, nato počasi in premišljeno stopiti na prvo vejo, pa na drugo, se na cilju pravilno in varno namestiti, določen čas uživati v razgledu, nato pa zelo previdno sestopiti.

Dandanes ne gre več brez inštrukcij ter takšnih in drugačnih tečajev in delavnic. Aktivnosti in veščine, ki s(m)o si jih ljudje še nedolgo tega pridobili spontano oziroma mimogrede in nevede so povišani na raven znanosti, pa najsi gre za vprašanje, kaj je najbolj priporočeno pojesti, popiti, kako se moramo gibati in počivati, delati in lenariti, kupovati in prodajati, kdaj moramo govoriti in kdaj molčati, kako razmišljati in kako se odklopiti ... Ali, ne nazadnje, kako splezati na drevo.

Seveda je na določenih področjih asistenca dobrodošla, pogosto celo nujna, vendar je verjetno nekje treba potegniti črto. Paradoksalno so ljudje, ujeti v vse natančnejša navodila, pravila, sheme in urnike čedalje bolj zmedeni, ob poplavi informacij mnogi ne vedo več, kako in kaj. Pri tem se postavlja tudi vprašanje, kako se je človek pred tisočletji sploh spomnil, da se je spustil iz drevesne krošnje, če ni bilo nobenega seminarja, na katerem bi mu to svetovali. Prav tako je uganka, kako je ob tako kaotičnem pišmeuhovstvu preživela človeška civilizacija, saj smo natančnih napotkov deležni šele nekaj desetletij.

Še dobro, da so vitalne funkcije telesa, kot so dihanje in bitje srca, samodejne. Če bi tudi za to potrebovali priročnik ali osebnega trenerja, bi človeška rasa verjetno hitro izumrla, saj bi bila navodila gotovo zelo različna in neredko tudi kontradiktorna.