Dobro jutro: Kolo osvaja svet

Prvih pet kilometrov kolesarske steze so prejšnji teden dobili tudi v »zeleni prestolnici« Pakistana.

Objavljeno
17. november 2016 21.31
jer-Deževje, vreme, palerine, motivi
Danica Petrovič
Danica Petrovič
Res je; pretekli čas bi bil navadna laž. Presenetljiva sicer, ampak celo globalizacija, ki je vso površino Zemlje spremenila v supermarket z enakimi izdelki, ne zmore sproti brisati vseh razlik. Tako se zgodi, da med martinovim vikendom in v času prve superlune 21. stoletja, ki je za tretjino svetlejša od »navadne« polne lune, župan nekega milijonskega mesta slovesno prereže vrvico in meščanom prepusti v uporabo in užitek prvih pet kilometrov kolesarske steze. Šejk Anzer Aziz, župan »zelenega mesta« Islamabad, prestolnice Pakistana, s številnimi projekti trajnostnega razvoja sporoča državljanom stopetdesetmilijonske države, ki je samo skromne štiri odstotke prerašča gozd, da je ekologija pomembna. Na dogodku se zberejo veljaki, člani kolesarskega društva Islamabada in okoli sto meščanov, ki se družno veselijo velike mestne pridobitve.

Ljubljana je pred 120 leti doživela že prve omejitve kolesarskega divjanja. Leta 1896 je oblast kolesarjem prepovedala vožnjo po nekaterih mestnih ulicah. Ljubljano je zajela epidemija navdušenja nad veličastno modno novotarijo na dveh kolesih. Že nekaj časa ne več tistih z groteskno velikim sprednjim kolesom, s premerom meter in pol, in smešno majhnim zadnjim koleščkom, ampak po zaslugi slovenskega Pucha že nižjih, primernih tudi za tiste, ki niso bili akrobati. Kolesarji so drveli po tlakovanih ulicah in vijugali med številnimi kočijami in redkimi avtomobili. Splašeni konji in predrzni biciklisti so povzročili veliko prometnih nesreč, tudi s smrtnim izidom. To je izbilo sodu dno.

Danes ima zelena prestolnica Evrope in »najlepše mesto na svetu«, kot v času polnih in praznih lun vedno ponosno pove župan, že 225 kilometrov urejenih kolesarskih poti. Pa se meščani še zmeraj pritožujejo, čeprav jih večina kolesa pospravi že ob prvem jesenskem rosenju, čisto drugače kot v Belgiji in na Nizozemskem, kjer kolesarijo tudi, ko lije kot iz škafa. Svet je včasih manj okrogel, kot se zdi.