Tiskane izdaje
Bil je tak dan, da bi ga bilo treba v zlatem okviru obesiti na steno. Vreme z nadihom nečesa odhajajočega in nečesa, kar diši po novem. Cikloni z Atlantika, iz Rusije in Genovskega zaliva so se med izgredniškimi pohodi nekje zadržali; ko so se zviška zazrli dol, so se razlezli v črede puhastih oblakov in tu in tam spustili solzo na zemljo. To pomeni, da je pršilo samo toliko, da so se iglice borovcev na krasu lesketale.
Pobočja pod kraškim robom so se gola grela v medlem soncu in nastavljala kamnita rebra lahnemu vetriču, ki je vlekel z morja. Tržaški zaliv, ves moder in miren, je vabil v morske širjave. Breskova drevesa, postavljena v ravne špalirje, so čakala na trenutek, ko bo žgečkanje sončnih žarkov dovolj neznosno, da bodo odprla rožnate cvetove in povabila na medičino vse bližnje in daljne brenčeče krilatce.
Pod gostimi krošnjami oljk so se skrivali bledi cvetovi jetičnika, pomladnega plevela, ki je na pogled veliko prikupnejši od imena. Linné mu je dal v latinščini lepše ime, Veronica, Kneipp pa je bil prepričan, da pomaga zdraviti jetiko. Pod grobo klesano kamnito škarpo iz rumenkastega istrskega kamna so se sklonjenih glav spogledovale s soncem prve narcise.
Spokojne podobe je zmotil hrup avtomobilskih motorjev, rezki kriki ujed pod oblaki pa so napovedali dramatičen zasuk. Po prehitevalnem pasu avtoceste je predrzno švignila dolga črna limuzina. Za volanom je bilo videti lep mlad obraz, uokvirjen z negovanimi temnimi lasmi do ramen, dolge črne trepalnice pa so bile spuščene nad pametni telefon. Ker je voznico dogajanje nekje drugje veliko bolj zanimalo kot vožnja, so se za njo nabrali avtomobili.
Pomežik z dolgimi lučmi je bil usoden. Lepa dama je odložila telefon, neučakanega zasledovalca spustila predse, potem pa se mu kot zlobni duh prilepila na zadek. Če bi bil v bližini izvir, v kakršnem je Narcis zagledal svoj odsev in se nesrečno zaljubil vase, bi nečimrni mitološki lepotec, ki je dal ime očarljivim pomladnim cvetlicam, lahko dobil svoj par.
