Dobro jutro: Piranske vile

Piran je najlepše mesto v Sredozemlju. Nič čudnega, če so se prejšnje dni nepremičninarji spet mastili, ko so nekje na Punti prodali lepo stanovanje po 5000 evrov za kvadratni meter. »Kar na jok mi gre, za vsakega Pirančana, ki proda in gre,« pove ena od osmih gospa, zarotnic, ki slutijo, kako mesto ob brezbrižnosti slabih gospodarjev umira na obroke.

Piranske dobre vile bi rade rešile mesto, ki se izgublja. »V lokal Pri belem sužnju so vedno prihajali zelo čudni ljudje. Trgovali so z ljudmi. V lokalu Pri kosmati mački se zbirajo zvodniki, Pri okajeni ribi kraljujejo dilerji,« pravi prva.

»V naši ulici je opolnoči tako glasno, da se soseda z okna čez ozko uličico ne slišiva, ker tako buči glas pijančkov, ki so pred lokalom na čikpavzi,« doda druga.

»Zadnjič sem zblaznela. Prišla sem sredi noči v nočni srajci in s kladivom udarila po vratih gostinca in mu rekla, naj ugasne zvočnike ali pa mu razbijem vrata ... Poleti ne vzdržim. Za dva meseca grem na počitnice k moževim sorodnikom na deželo.«

»Najemnik lokala, sicer ribič, je tako obupno tepel svojo ženo, da je bilo grdo videti ...«

»Vse je še šlo, dokler ni Đ ... prodal svoje hčere. Kupec je prišel in jo odpeljal ...«

»Mi hočemo prijazno mesto, kulturno zabavo,« pravi flavtistka, ki onemi, ko izve, da po 37 letih ne bo več Piranskih glasbenih večerov. »Zaradi teh večerov sem flavtistka.«

»Poglejte prazno Benečanko in omet, ki se lušči z rdeče stene. Pa razpadajoči relief secesijske stavbe nad nekdanjim urarjem ... Zakotni kraji so bolj urejeni kot Piran ...,« so mrmrale in nemočno vile roke, kovale protestne stihe, deklamirale uroke, mešale čarobni napoj in klicale oblake. Joj, če prikličejo grom in strelo. Kako bo pokalo! Takšno je to jutro. Zaradi vil.