Dobro jutro: Prekratko nam je polje

Težko razumem, zakaj v tej zeleni deželici pridelamo le vsako tretjo solato, zakaj je naših le šest krompirjev od desetih ...

Objavljeno
14. marec 2016 19.09
lvu kmetija sinkovič
Franc Milošič
Franc Milošič
V dlaneh je preveč srbelo, da ne bi že bil prelopatal vsaj ene gredice domačega vrta. Kri nestrpno polje po žilah in ne vem, ali pričakuje bolj pomlad samo ali bolj pomladna opravila. Kdor ima vsaj košček zemlje ali vsaj na domači zemlji preživeto mladost, ta je v teh dnevih in tednih na trnih. Povezanost z zemljo, priraščenost nanjo, odvisnost od nje so v takih primerih diagnoze, čeprav so povsem naravna stanja.

A vsak dan izgubljamo več zdravila. »Največ govorimo o zaščiti kmetijske zemlje, hkrati pa jo najprej žrtvujemo za sleherno civilizacijsko neumnost,« sem v teh dneh slišal na enem od posvetov o rodovitni slovenski zemlji. Ker pozabimo, da centimeter debela plast rodovitne zemlje lahko nastaja nekaj stoletij, izgine pa v nekaj urah. Zamislil sem se nad podatkom, da je za moje normalno bivanje tu (torej domače prehranjevanje) potrebnih 30 arov obdelovalne zemlje – gredic, njivic, travnika in sadovnjaka). A vsa razpoložljiva zemljica v celi deželici je že za tretjino premala, da bi je imeli vsi dovolj. In vsak dan je teh površin manj. V vseh vaških in mestnih zvonikih bi moralo pozvanjati k preplahu, a državni mežnarji se štriku zvona niti ne približajo, kaj šele, da bi ga na vso moč povlekli in dolgo zvonili. Zato bom še skrbneje prekopal vse gredice, obrezal nekaj dragocenih sadnih dreves, žena bo utrujena, a zadovoljna čez tedne in mesece nabirala zelenjavo, strgala kožico mladega krompirja in seveda polnila vaze z razbohotenih gredic.

Pač težko razumem, zakaj v tej zeleni deželici pridelamo le vsako tretjo solato, zakaj je naših le šest krompirjev od desetih, zakaj je iz domače moke le pol štruce kruha, zakaj je domača le polovica svinjske pečenke, hkrati pa se del te zemlje še zarašča. Zdaj imamo po statistiki vsak le dobrih 20 arov in vsak dan še nekaj kvadratov manj. Že zdaj nam je prekratko polje ...

Mile Klopčič pa je že našim dedom povedal, kaj to pomeni. Bomo potem vsi mi šli čez morje? Vsi postali Mary Sustersich?