Dobro jutro: Ženske

Let med Benetkami in Madridom je bil – kot sem ugotovil ob pristanku – popolnoma v ženskih rokah. To, da so bile stevardese zgolj ženskega spola ni nič nenavadnega, čeprav so danes tudi stevardi zelo pogosti, vendar so se ob odhodu iz letala od potnikov poslovile tudi pilotinja, kopilotinja in navigatorka. Zanimivo, še posebno ker je šlo za špansko Iberio, pri Špancih pa človek ne pričakuje takšne (ženske) enakopravnosti.

Tako imenovane ženske kvote so v zadnjem času v središču zanimanja, zadeva pa sproža tudi veliko polemik. Tako zagovorniki kot tudi nasprotniki imajo svoje argumente, vendar zadeva postaja tudi nekoliko komična, ne nazadnje se hitro lahko najdejo posamezniki, ki bi zahtevali tudi uvedbo drugačnih kvot, denimo da mora biti na vodilnih mestih v politiki, javni upravi in podjetjih, ki so v državni lasti, toliko in toliko mladih (ali pa morda starih), pripadnikov manjšin, gejev in lezbijk, temnopoltih (ali svetlopoltih), Romov, priseljencev ali hendikepiranih. Vsi bi lahko imeli tudi povsem utemeljene razloge za svoje zahteve.

O tem, da je treba včasih tudi z dekretom poseči v ustaljeno stanje, ni dvoma, vendar je treba biti previden. Ženska posadka pri Iberii gotovo ni bila plod kakšne zahteve po ženskih kvotah, očitno je bilo pač nekaj žensk dovolj odločnih pri svojih ciljih, da bodo pilotirale letala. To pa ponuja tudi razmislek; pri vodenju letala je edino, kar šteje, znanje, profesionalnost in hladnokrvnost, v rokah pilotov oziroma pilotinj je več sto življenj, zato se nihče ne bo igral z ženskimi kvotami. Navidez popolnoma drugače je na drugih položajih, kjer neposredna odgovornost ni tako očitna, vendar so napačne odločitve za pisalno mizo velikokrat lahko prav tako usodne kot strmoglavljenje letala.