Kreativno: Dober tek, reference

Vsakič znova me osupne izvirnost nekaterih strank pri iskanju izgovorov, zakaj mi (še) niso plačali opravljenih storitev.
Objavljeno
19. januar 2017 09.38
Matej Povše
Matej Povše

»Za plačilo pa imam žal le 180 € bruto. Vem, da ni veliko, a kaj meniš? Bi te zanimalo?«

»Ti, Matej, kako si kaj s printi fotografij?«

»Potem pa prosim za izstavitev računa v višini 12,50 € brez DDV.«

»Saj veš, to je dobro za reference.«

»Posredujem pobudo našega direktorja za prodajo fotografij z vaše razstave v dobrodelne namene.«

»Za dogodek, ki bi trajal okoli 5 ur, bi potrebovali tvoje usluge. Imaš čas? Plačamo 20 €.«

Na svojem računalniškem namizju imam dokument, ki sem mu nadel ime »Dolžniki«. To je običajen Wordov dokument, v katerem so zapisana imena podjetij in institucij, s katerimi sem sodeloval in ki so uporabila moje znanje na področju fotografije, a mi niso v vnaprej določenem roku in znesku plačala opravljenih storitev.

Da ne bo ta ikona povsem neopazna, sem jo spremnil v majhno simpatično ikono hudiča. Tako mi je padla v oči vsakič, ko sem se priklopil na to delovno orodje, imenovano osebni računalnik.

Pogled se je na njej še posebno velikokrat ustavil v tistih dneh, včasih tudi tednih, ko se je banka, pri kateri imam odprt račun, pisno pritoževala nad mojim negativnim stanjem na transakcijskem računu. Vem, vsakemu, komur sem omenil to težavico in ki ne prejema rednih mesečnih dohodkov, je bilo vse povsem jasno, saj ima v svojem miselnem arhivu podobno zgodbo oziroma več njih. In vem, da se na žalost tak način plačevanja opravljenih storitev nekaterim dogaja že leta in leta. In vem tudi, da me ponudnik internetnih storitev na neenakopravnost pri finančnih poslih opozori vsakič, ko preteče z njegove strani določen rok zahtevanega plačila. In nato me ponovno opozori, brez slabe vesti, da lahko prekinem sodelovanje z njim, da ima kljub temu moč, da od mene pridobi ta manjko. Ni mu mar za najino dolgoročno sodelovanje.

Sam s tistimi, s katerimi že dolgo sodelujem in ki so jim blizu moje stvaritve in način razmišljanja, nikakor ne morem tako komunicirati oziroma jim dati vedeti, da jih čaka sodni pregon. Tisti, s katerimi bolj kot ne enkratno sodelujem, pa ponavadi navedejo vse mogoče izgovore, zakaj plačila še po nekaj mesecih ni na mojem računu.

Zbiram te izgovore, da jih lahko ob pravi priložnosti, ko me ponudnik internetnih storitev spet obvesti o možnem izklopu, posredujem njemu. Denimo: »Res ti nismo tega povedali prej, vendar še ne moremo plačati, ker nam še niso plačali za ta projekt.« Upam, da sledi razumevajoč odgovor ponudnika na takšno moje sprenevedanje.

Vedno bolj me nasmejijo ljudje, ki me pokličejo in povabijo k sodelovanju. Všeč jim je moj stil ustvarjanja in zato bi bili več kot veseli, če bi bil pripravljen sodelovati z njimi. Nadaljujmo hipotetično (v večini primerov je tako dejansko), zato pritrdim. Začne se kratka vsebinska predstavitev. Obe strani sva navdušeni. Končuje se z že znanim stavkom: »Za plačilo pa imamo žal le ... Vem, da ni veliko, a kaj meniš?«

Tiste tri pikce ne pomenijo trimestnega števila. Ponavadi je vmes vejica in za njo stotini. In kako ste prišli do tega zneska? »Toliko nam je še ostalo, pa bilo fino imeti to dobro fotografsko zabeleženo. Saj veš - v današnjem času mladi postajajo vse bolj vizualna bitja.« Aja!? In to so postali šele v zadnjih letih!?

Govora je o komercialni fotografiji, pri kateri gre bolj za razumevanje naročnika in ne toliko za avtorski pristop. Uporaba lastne tehnične (fotografske) opreme je nujna. Ne zamerim jim neznanja, ampak kasnejšo izvirnost pri izgovorih za neplačilo opravljenih storitev.

Malo manjši nasmešek je na mojem obrazu, ko je na drugi strani telefonske slušalke nekdo, ki ga sam jemljem kot nekoga iz moje kaste. Torej kaste, ki ustvarja svoje ideje s pomočjo kreativnih orodij in poleg tega to kreativnost uporabi tudi pri željah naročnikov. Sama se sicer ni zapisala v dokument »Dolžniki«, vendar mi je njen telefonski klic in nato nadaljnje sodelovanje ostalo v spominu. »Matej, kako si kaj s fotografskimi povečavami? Naš prostor bi zapolnila s tvojim delom, vendar saj veš, da ti ne moremo nič ponuditi. Sama sem zaposlena za poln delovni čas in to je del mojih delovnih nalog.« Hm. Izdelava povečav za razstavo je velik finančni zalogaj. Cmokal sem in nisem znal dati odgovora. Dobil sem ga sam: »Saj veš, to je dobro za reference!« Dober tek, reference!