Tiskane izdaje
Sedim na ultra sodobnem, delno udobnem stolu zahodnjaškega porekla sredi letališča, ki sredi puščave prav nič ne skriva svojega prav tako zahodnjaškega porekla. Večkrat nagrajeno, funkcionalno in zaradi puščavskih dimenzij celo rahlo impresivno, predvsem pa sila kvalitetno izvedeno letališče. Precej dolgočasno sicer.
Sedenje na bordo usnju, perfektno napetem čez rostfraj skelet, me vrže v pretekle tedne, preživete in deloma oddelane v arabskem in indijskem miljeju, in dregne v nekoč trdno zasidrane predstave o nekakšni superiornosti misli, ki je vodila oblikovalce te strukture sredi peska, napram mislim, ki se valjajo po tem pesku že stoletja. Pravzaprav povrne in v novi luči osvetli dvom o priučeni superiornosti čistega koncepta, dvom o v zahodnem svetu tako zakoreninjeni, in kot je videti, do perfekcije izbrušeni abstraktni misli, ki obvladuje moderno arhitekturo, umetnost. Kot otroci 20. stoletja sodobni arhitekti praviloma iščej(m)o nove pojavnosti znotraj te podedovane zaprisežene sodobne modrosti. Skokov čez ta plot je vsaj v meni poznani produkciji sila malo.
Abstraktna misel, tista, ki drži skupaj kupe trivialnih tem, tistih, ki kot moteči faktorji neusmiljeno povzročajo sive lase arhitektom, je namreč še vedno dokaz kreposti. Raison d'être arhitekturnih oblik, kompozicij, prostorov. Jedro zveličanega dobrega, čistega koncepta.
Na kratko, arhitekti radi uporabljamo izraz »čisti koncept«. Ta je tisti najboljši izmed rezultatov abstraktnega mišljenja, tisti, ki se na eni strani dovolj odmakne od množice parcialnih problemov in jih hkrati z enim zamahom vehementno reši. Oziroma s strani nastajanja, razvoja koncepta se problemi tako rešujejo znotraj zadane misli, dejansko z njeno podrobnejšo razdelavo. Gradimo paradigmo s čim bolj jasno berljivim skupnim imenovalcem. Končni rezultat je tako lahko enovita arhitekturna forma, vsa kvaliteta rešitve se kaže v preprostosti ideje/koncepta, ki rešuje kompleksnost situacije.
Arabski (in zelo podobno indijski) misli je neprimerno bliže princip dodajanja. Linearen in aditiven razvoj arhitekturnega koncepta, kjer ob vsakokratnem soočenju s problemom dodamo motiv, ki ta problem naslovi. V zahodnjaškem pojmovanju ga niti ne reši. Posledično imamo sčasoma pred seboj celo plejado motivov, ki neobremenjeno sobivajo. Brez strogih vezi, celo brez neposredne vzročno-posledične povezave med njimi. Z zahodnim miselnim ustrojem imamo pred seboj nekaj, kar bi težko poimenovali koncept. Svaštarnico prej.
Kakor globoko verjamem, da so omejitve relevantnih problemov pravi vir kreativnosti, njen pospeševalec, je dejstvo, da imam tu v mislih seveda našo zahodnjaško kreativnost, ki ima samoomejitveni nagon. V kakovostnih primerih ne skače iz postavljenih okvirjev. A kaj je kreativnost v arabsko-indijski navezi? Zdi se mi, da dosti bolj domišljijska kategorija, prav tista, ki kljubuje zgolj racionalnemu reševanju nalog. Tista, ki ima dejansko privilegij biti osvobojena racionalnosti.
Na letalu na ekranu pred menoj dve opciji, Hollywood in Bollywood kažeta podobno sliko. In dodata še nekaj. Bolly peščena kreativnost je zahodnemu svetu neprimerno težje dojemljiva kot obratno. A tovrstno dojemanje je pravzaprav sila zahodnjaška kategorija ...
Andrej Mercina je arhitekt ter (so)ustanovitelj in direktor biroja Trije arhitekti.
***
Osrednja rdeča nit kreativnih blogov je kreativnost - kreativnost pri doseganju postavljenih ciljev, kreativnost pri premagovanju ovir, kreativnost pri izboljševanju socialnega in fizičnega okolja, v katerem živimo ...
S kreativnimi blogi vam strežemo vsak petek ob 9. uri, v vlogi njihovih avtorjev pa nastopajo še:
* Jernej Stritar, oblikovalec vizualnih komunikacij in partner v oblikovalskem studiu IlovarStritar.
* Marko Brumen, po izobrazbi ekonomist in kulturni manager, v prostem času pa zaljubljenec v festivale.
* Tadeja Bučar, komunikologinja, aktivistka in diagnostičarka dobrih idej, ki najbolj uživa v vlogi kreativne vodje skupnosti PUNKT.
* Matej Povše, fotograf in multimedijski ustvarjalec.
* Ana Osredkar, soustanoviteljica iniciative Service Design Slovenia, business development manager po poklicu in service designer po srcu.
Kreativne bloge lahko prebirate TUKAJ.
