Prav obrnjen svet

Bistvo dobrega vodje je strategija, pravijo. Ostati človekoljub v vojni, Gandhi v streljanju vsepovprek – pa je umetnost. Sinočnji dobitnik Goldmanove okoljske nagrade Uroš Macerl je strateg in umetnik, ki je svoje moštvo našel v Eko krogu in ga ubranil »strelov« od zunaj ter razprtij od znotraj.

Mlademu kmetu Macerlu so pred četrt stoletja, ko se je v cementarni oglasil, da bi vprašal, kako bodo ukrepali, da mu prah in žveplo ne bosta sproti »požrla« pridelka in gozda tik pod dimnikom, položili na srce: »Fant, toliko denarja, kot ga mi vidimo v enem dnevu, ne boš ti videl v vsem svojem življenju.« To je bilo dovolj, da je »fant« iz tovarne odšel. Z dolgimi koraki. Nasprotni strani se je najbrž zdelo, da bolj z dolgim nosom. Domov je prišel drug človek. Borec proti krivicam. Življenje je pač ciklično: ko prihajaš, že tudi odhajaš. Le neumni mislijo, da bodo obstajali večno in v neskončnost ustrahovali svet. Cementarno Lafarge je slovenska sodna oblast leta 2015 zaprla.

A stvarstvo se je igralo naprej. Leta 2016 je Macerl izbojeval še eno bitko, skoraj kot življenje dolgo. Končala se je po dobrih dvajsetih letih. Da so štirje onesnaževalci priznali 2,7-milijonski poraz proti 26 kmetom, je bil precedens.

Le nekaj ur pred tem, ko so se na odru Operne hiše v Kaliforniji poklonili šesterici okoljskih aktivistov z vsega sveta, je Zemljo obšla novica, da prvi mož Lafarge Holcima Eric Olsen odhaja z mesta generalnega direktorja največjega svetovnega proizvajalca cementa. Olsna je odnesla notranja preiskava, ki je ugotovila »nesprejemljive prakse« cementarne v Siriji, kjer domuje Islamska država. Svet ni vedno obrnjen narobe. Olsen očitno ni znal ostati človekoljub v vojni.